Vinko Möderndorfer: Odštevanje: roman o času in poti

+ + + +

Do konca in naprej

Roman Vinka Möderndorferja (1958) Odštevanje je zavzeta in osebna variacija na temo, ki jo je drugače, malce resneje in z manj humorne distance, obdelal v enem svojih bolj izrazitih in osebnih, morda malce prezrtih del iz obsežnega proznega dela opusa, v romanu Nespečnost. Tam nespečnost in skrajno zaostrena eksistencialna situacija omogočita dostop do spominskega gradiva in nemara potlačenih ali vsaj psihičnih vsebin, ki so na stranskem tiru in morda dajejo podton njegovemu življenju, zdaj, v stanju krhkosti, pa privrejo na dan in omogočijo totalno rekapitulacijo. Vse vidi, svoj odnos do žensk, ki je posledica bivanja med ženskami – ob odsotni materi je živel s staro materjo in tetami, ki sta oglušeli zaradi škrlatinke –, hkrati je pred njim vse razgrnjeno in nastavljeno poglobljenemu opazovanju. Ob življenjski inventuri se vse za nazaj zdi kot nujne postaje na poti, vmesne kontrolne točke, predvsem pa je vse razpoložljivo za literarno obdelavo.

Odštevanje je roman o moškem pred prepadom, kot se kriza srednjih let pogosto imenuje v domači prozi. Pripovedovalec, štiridesetletnik, dogajanje je postavljeno nekam na prelom tisočletja, pisec udarnih reklamnih gesel, se že v uvodnih sanjah spominja tet, vidimo napet, tudi neodločen odnos z ženo, hči je najstnica in temu primerno nasikana, spre se z ljubico, ki ga ima upravičeno za mevžo, razide se s prijateljem. No, ja, bivšim prijateljem, s katerim sta ustanovila reklamno agencijo, ampak je zaradi vloženega kapitala naenkrat postal lastnik, potem še šef, pripovedovalec pa na cesti.

Stvari se zaostrujejo in druga za drugo odpadajo prejšnje obveznosti, tudi zavezništva, zaveda se njihove začasnosti in zasilnosti in ob vsem tem še, da je življenje zavozil, da nič nima in – skoraj – nič ne zna. Občutek, da je zguba, povečuje poglobljeno zavedanje o odtekanju časa. Gleda na uro, roman je strukturiran kot enodnevna streznitvena epizoda, ki jo odštevajo ure, pripovedovalec se pri tem zaveda lastne pasivnosti in nemoči, tudi tega, da mu nepovratno in brezsmiselno odtekata čas – in življenje. Ni bil dovolj pošten za lastno zadovoljstvo, ni bil dovolj nepošten za uspešnost, ni bil dovolj aktiven, ko so razmere to zahtevale, ni se znal zadržati, ko bi se moral, takšne stvari.

Spoznanje, da je bitka s časom in proti času vedno nesmiselna, pa nadomestijo nove vsebine; poglobi odnos s hčerjo, žena zahteva ločitev, predvsem pa spozna očeta, ki je pred vojaščino pobegnil v tujino, in ugotovi, da se imata kljub odsotnosti skoraj rada, kolikor je to med tujcema mogoče. Dobi nove uvide v obdobje po vojni in spoznava tisti zagatni čas. Odštevanje je vešče izpisan roman o luzerju, ki se mu sicer ne uspe čisto prilagoditi spremembi časov in paradigem, vendar se na račun izločenosti iz oglaševalca prelevi v pisatelja. Hkrati odštevanje in preskok med časi romanu zagotavljata dramatičnost in dinamičnost.