Igor Omerza: Milan Kučan in UDBA

+ + + +

Knjiga po arhivskih dokumentih, objavljenih na 557 straneh, na katerih so razkrita poročila politične policije UDBE, ki jih je ta med letoma 1969 in 1990 dostavljala partijskemu veljaku Milanu Kučanu.

Udbovske biltene je ustvarjalo 700 udbovcev in 3500 špicljev, ki so s prisluškovanjem in zalezovanjem pridobivali informacije, kaj počnejo in kaj mislijo tisti, ki jih je partija imela za sumljive in nevarne. Stari režim je plačeval celo tovarno zaposlenih za vohunjenje! A avtor opozori na diskrepanco: iz leta 1979 in 1980 so ohranjeni vsi bilteni, od leta 1987 pa jih je od letne tisočerice le peščica. Čas, ko je postajal Kučan št. 1 v komunistični nomenklaturi; torej so v skrbi za njegov imidž sistematično uničili kulturno bogastvo nacionalnih arhivov!

Obdobji, ki sta predstavljeni najobširnejše, sta čas Titovega umiranja 1979–1980 in zadnja tri leta pred osamosvojitvijo z Mladino, Novo revijo in aretacijo četverice oziroma procesom JBTZ. Kako učinkovito je bilo zastraševanje, ponazarja primer, ko je znani kulturnik na domači naslov prejel tekst emigrantskega intelektualca in ga je kar sam odnesel na UDBO.

Danes splošno razširjenega pogleda, da se je komunistična partija konec osemdesetih let demokratizirala, udbovski bilteni, namenjeni Kučanu in tovarišem, ne potrjujejo. S polno vnemo so tajni agenti sledili ustanoviteljem novih strank, novinarjem, pisateljem, mirovnikom, duhovnikom etc. in o izsledkih poročali političnim šefom, ki, sestopajoči z oblasti, torej že z nasmehi demokratov, niso odpravili UDBE; ukinila jo je šele Demosova vlada po volilni zmagi 1990.

Knjiga z množico detajlov pa osvetli tudi področje ovajanja na univerzi s primeri zasebnih pogovorov legendarnih profesorjev Dušana Pirjevca in Jožeta Toporišiča.

Skratka, skrita zgodovina iz arhivov v publicistiko.