Zaodrje slovenskih kraljev in kraljic preobleke 

Svet spektakla, ekstravagantnih, izjemno dodelanih kostumov, močnih ličil in strastnih odrskih nastopov

V ljubljanski Galeriji Kresija bodo 5. junija ob 19.00 odprli razstavo fotografij Simona Changa Kraljice preobleke, ki slavi raznolikost in ustvarjalnost slovenske scene kraljic in kraljev preobleke (angleško: drag queens). Odpira nam svet spektakla, ekstravagantnih, izjemno dodelanih kostumov, močnih ličil in strastnih odrskih nastopov. 

"Fotografije nam razkrivajo človeško dimenzijo ustvarjalk in ustvarjalcev, ki je širši javnosti mnogokrat prikrita. Postavijo nas v vlogo opazovalca zaodrskega dogajanja, kjer smo priča pripravam, tremi, prijateljskemu spodbujanju, zadnjim trenutkom zbranosti pred soočenjem z občinstvom. Torej tik do trenutka, ko stopijo na oder v vsej svoji veličastnosti. Mnogokrat je ta človeška dimenzija prikrita tudi zaradi nevednosti in predsodkov v družbi," je ob razstavi zapisal Jernej Škof.

Simon Chang je svoj fotografski projekt začel v letu 2021. "Takrat nihče ni vedel, kdaj se bo pandemija covida-19 končala, in tedenski protesti proti konservativni vladi so v Ljubljani potekali že več kot leto dni. Prisotnost policijskih enot za preprečevanje nemirov in pogosta uporaba solzivca sta v slovenski družbi ustvarjali nervozno napetost. Zdelo se je, da se nekaj dragocenega postopoma razdira in deli," pravi Chang.

"Medtem ko je svet postajal vse bolj plemensko razdeljen, so slovenske kraljice preobleke toplo sprejele mojo radovednost in željo po spoznavanju njihovih zgodb. Ob tem sem se zavedel, da je moja družbena odgovornost, da kot fotograf vedno stojim na strani fotografiranih."

Simon Chang

V teh negotovih časih se je zgodila tudi prva predstava Dragoslavija v živo na letnem vrtu kluba Gala Hala. Prireditev je pred tem potekala po spletu in je bila neke vrste rešilna bilka za najmlajšo generacijo kraljic in kraljev preobleke. Z razglasitvijo epidemije, zaprtjem klubov in barov so kraljice preobleke izgubile stik z občinstvom, širša LGBT+ skupnost, njihovo primarno občinstvo, pa se je skoraj razparala. Po devetnajstih spletnih predstavah, na katerih so kraljice z območja zahodnega Balkana prenašale nastope iz svojih dnevnih sob, je bilo navdušenje ob srečanju v živo nepopisno. To je bil eden večjih dogodkov v LGBT+ skupnosti tistega zamaskiranega poletja.

"Fotografije nam razkrivajo človeško dimenzijo ustvarjalk in ustvarjalcev, ki je širši javnosti mnogokrat prikrita. Postavijo nas v vlogo opazovalca zaodrskega dogajanja, kjer smo priča pripravam, tremi, prijateljskemu spodbujanju, zadnjim trenutkom zbranosti pred soočenjem z občinstvom. Torej tik do trenutka, ko stopijo na oder v vsej svoji veličastnosti. Mnogokrat je ta človeška dimenzija prikrita tudi zaradi nevednosti in predsodkov v družbi."

Jernej Škof

Za vstop v zaodrje je potrebno obojestransko zaupanje med fotografom in fotografiranimi. LGBT+ skupnost sama po sebi je mnogokrat tarča predsodkov širše družbe in njene kulturne forme so pogosto zlonamerno vzete iz konteksta, v katerem nastajajo. V refleksiji o začetkih projekta je Chang zapisal: "Medtem ko je svet postajal vse bolj plemensko razdeljen, so slovenske kraljice preobleke toplo sprejele mojo radovednost in željo po spoznavanju njihovih zgodb. Ob tem sem se zavedel, da je moja družbena odgovornost, da kot fotograf vedno stojim na strani fotografiranih."

Letos praznujemo 40 let od prvega javnega LGBT+ kulturnega dogodka v Sloveniji. Slovenska LGBT+ skupnost je v tem času razvila bogato kulturno in družbeno angažirano življenje. V slovenski javni prostor je vstopila z jasno zahtevo po enakopravnosti. Na mnogih področjih jo je tudi dosegla in v zavezništvu z raznolikimi gibanji za enake pravice vseh ustvarila bolj vključujoč javni prostor. Kljub vsemu napredku pa se v LGBT+ skupnosti zavedamo, da ne mine dan, da nam ne bi kdo ponovno hotel odreči priborjene enakopravnosti. O tem pričajo tako javne izjave politikov, ki LGBT+ ljudi dehumanizirajo, kot tudi pojavi verbalnega in fizičnega nasilja na ulicah slovenskih mest.

Simon Chang je od leta 2021 naprej spremljal mlajšo generacijo kraljic preobleke v vrsti dogodkov, kot so Dragoslavija, Drag konferenca, K4 Roza, Majska kraljica, različni kabarejski nastopi in mnogi drugi. Ustvaril je dragocen dokument o prisotnosti izjemno ustvarjalne skupnosti, ki je v Ljubljani povzročila pravi kulturni razcvet.