Stopanje v ta svet je neizbežno mučen proces – že za binarne, kaj šele nebinarne

Spol in spolna identiteta

za +

Neznosna lahkotnost tranzicije. 20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas, 2023, Estibaliz Urresola Solaguren).

Poletja so vedno čas tranzicij, prehodov, transformacij – to je brezčasen čas, ko se otroci naučijo leteti. Vse se razcveti – tudi spol, toda od določitve spola so odvisna pričakovanja družbe, zato je spol le breme. In ker je v baskovski vasici ob francoski meji čudovito, razsijano, igrivo poletje, Aitor (Sofía Otero) sklene, da se bo spolno razbremenil – in začel s tranzicijo. Počasi. Tiho. Brez ihte. Nikamor se mu ne mudi. Star je osem let. Za začetek noče, da ga kličejo Aitor. Niti Cocó. Noče imeti imena. Ker ne ve, kaj je to, kar se mu dogaja – in kako bi to imenoval. Kako pa naj imenuje to, da s svojim bratom noče več spati v isti postelji? Kako naj imenuje to, da se ima za deklico? Kako naj imenuje to, da si ne pusti ostriči las? Kako naj imenuje vse te »trače« o sebi? Kako naj imenuje to blazno obremenjevanje s spolom in spolno identiteto? In kako naj ve, da bo s tem tako »polariziral« svojo družino?

Poletja so vedno čas tranzicij, prehodov, transformacij – to je brezčasen čas, ko se otroci naučijo leteti. Vse se razcveti – tudi spol, toda od določitve spola so odvisna pričakovanja družbe, zato je spol le breme.

Ženske različnih generacij se namreč različno odzovejo na to, da postaja ena izmed njih: Ane (Patricia López Arnaiz), njegova mama, nesojena kiparka, ki se ravno ločuje, to sprejme strpno, v skladu z liberalno etiketo, njeno mamo (Itziar Lazkano) to zgrozi in razjezi (več discipline!), stara teta (Ane Gabarain), potrpežljiva čebelarka, pa v mali transspolni osebi vidi le eno izmed 20.000 vrst čebel. Reči hoče: vsi drugačni, vsi enakopravni! Dovolj je videla, da ve, da je vstopanje v ta svet vedno in neizbežno mučen, naporen, zapleten proces – že za binarne, kaj šele nebinarne. (Kinodvor + kino art mreža)

IiQ_sDrYlKs