Kdo bo vodil Cankarjev dom?

Kulturno-kongresni center Cankarjev dom, naša največja javna kulturna ustanova, je nedavno dobil novo sestavo obeh organov, ki bdita nad njegovim delovanjem – sveta in strokovnega sveta. Novi strokovni svet je že izvolil predsednika, to je predstavnik zaposlenih Aleš Drenik. Drugi organ, svet zavoda, v katerem predstavniki vlade, Mestne občine Ljubljana, kulturnikov in zaposlenih bdijo nad poslovanjem javnega zavoda, pa za zdaj ostaja brez predsednika. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin, dolgoletni predsednik sveta Cankarjevega doma, ki se je na ta položaj prvič povzpel še pod prejšnjim generalnim direktorjem Mitjo Rotovnikom, je sicer pričakoval, da bo brez težav svet vodil tudi naslednjih pet let. A izid je bil neodločen. Ob prvem glasovanju. In nato še ob drugem.

Po tri glasove je obakrat dobil Čerin, po tri pa nova članica sveta Zdenka Badovinac, nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije ter v letih 2022–23 zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti. Če bi bilo na seji prisotnih vseh sedem članov sveta, bi Zdenka Badovinac po vsej verjetnosti postala predsednica. Ker pa je bil eden od članov na službeni poti, so odločanje prestavili na naslednjo sejo sveta.

Aleš Čerin na seji ni mogel skriti presenečenja, razočaranja. Bil je prepričan, da bo spet predsedoval svetu. Na to kaže že njegov uvodni nastop, v katerem je preskočil protokol in napovedal govor generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski, ki se ji izteka drugi petletni mandat. Novi člani sveta so ga opozorili, da morajo po veljavnih pravilih najprej potrditi dnevni red in izvoliti predsednika.

Čerin je nato postajal vse bolj pokroviteljski. Zdenki Badovinac je denimo očital, da ni dovolj strokovna, češ da ima sam opravljen izpit za nadzornika, ona pa ne. Po naših podatkih je Zdenka Badovinac na to odgovorila, da izkušnje z nadziranjem javnih kulturnih institucij vsekakor ima. Med drugim je bila članica sveta Reine Sofie in MAXXI-ja, osrednjih muzejev sodobne umetnosti v Španiji in Italiji, ki sodita med najpomembnejše tovrstne ustanove v Evropi. Izpita, ki ga je omenil Čerin, pa predpisi od članov svetov javnih zavodov ne zahtevajo.

Dogajanje na prvi seji novega sveta Cankarjevega doma je bilo zelo pomenljivo. In seveda ima predzgodbo. Novi svet je mandat nastopil v času, ko se tudi generalni direktorici Cankarjevega doma Uršuli Cetinski izteka drugi petletni mandat. Hkrati pa je Cankarjev dom že kar nekaj časa pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada, ki se ob preiskavi najverjetneje opira na anonimno pismo oziroma anonimna pisma, napisana lansko jesen. Ta opozarjajo, da naj bi pod Uršulo Cetinski prišlo do številnih domnevnih nepravilnosti in kršitev predpisov, zato kriminalisti po vsej verjetnosti iščejo sledi oškodovanja javnih sredstev.

Vendar pa očitki, ki jih Uršula Cetinski vseskozi odločno zavrača in jih vidi kot politične spletke, čeprav so preprosto upor njenih podrejenih, še zdaleč ne gredo le v to smer. Zaposleni pripovedujejo o neprimernem odnosu vodstva, o zlorabah, vulgarnih opazkah. Cankarjev dom zato preverja inšpektorat za delo. Dejstvo je, da je ustanovo v zadnjih dveh letih doletel rekorden kadrovski osip. Tehnični sektor je kadrovsko skorajda razpadel. Zaradi neustreznega kadrovanja hiša že dve leti nima kompetentnega poslovnega direktorja, ki bi obvladal poslovanje in finance. V poslovnih in računovodskih poročilih za zadnji dve leti so nenavadna odstopanja in nepojasnjene spremembe, ki kličejo po reviziji poslovanja.

Vsa ta poročila pa je svet zavoda, ki ga je vodil Aleš Čerin, potrdil. Poslovanje Cankarjevega doma je svet ocenil kot odlično in kot takšnega ga je pozneje javno označil tudi sam Čerin. Morda to drži, a nad oceno zdaj visi dvom, zato nameravata poslovanje preveriti Računsko sodišče in ministrstvo za kulturo. Dokler pristojni organi ne opravijo dela, je torej tudi Čerin obremenjen s senco dvoma, ali je svoje delo, četudi je sicer izkušen nadzornik, opravil dovolj vestno, in če ga ni, zakaj ga ni.

Zato trenutni spopad za položaj predsednika sveta Cankarjevega doma pravzaprav ni spopad med linijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki želi ob sodelovanju stranke Svoboda ohraniti vpliv v kulturni ustanovi, ter linijo ministrice za kulturo in koordinatorice Levice Aste Vrečko, temveč je spopad med tistimi, ki želijo, da Uršula Cetinski na položaju ostane še en mandat in se očitke na njen račun preprosto odmisli, in tistimi, ki dvomijo, da bi bilo to v dobrobit javnega zavoda.

Zato bo tudi naslednje glasovanje o predsedniku sveta, ki bo predvidoma v četrtek, 20. junija, pomenljivo. Pomenljivo bo, ali bo predsedovanje sveta pripadlo Alešu Čerinu ali Zdenki Badovinac, morda celo kateremu od drugih članov sveta zavoda.

Le nekaj dni pozneje, 24. junija, pa se izteče javni razpis za generalnega direktorja Cankarjevega doma.