Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 24  |  Kultura  |  Film

Čajni listi, ta snov, iz katere so sanje

Ljudi v kapitalizmu emocionalno najbolj povezujejo rituali, kot je recimo pitje čaja

za

Pobegla nevesta. Črni čaj (Black Tea, 2023, Abderrahmane Sissako). 

V festivalskem hitu Timbuktu, ki ga je pred desetimi leti posnel mavretanski auteur Abderrahmane Sissako, mavretanski Timbuktu okupirajo islamski fundamentalisti, ki nemudoma vse prepovejo – od kajenja do glasbe in nogometa. In oh, ženske – odslej morajo nositi nogavice. In rokavice. In tako dalje. Ja, ženske si povsem podredijo. Črni čaj, Sissakojev comeback, pa je film o Ivorki iz Abidžana, ki se ne pusti podrejati. Aja (Nina Mélo) zaročencu, tipičnemu »možatemu«, toksičnemu moškemu, ki jo je prevaral, pred razkošnim, kičastim oltarjem – v slogu Julie Roberts v Pobegli nevesti – odločno reče NE, kar seveda pomeni, da ga pred vsemi osmeši in poniža. In potem v beli obleki odkoraka čez abidžansko tržnico, kot bi hotela reči: ljubezen ni blago! Ljubezen ni dobiček! Ljubezen ni slavnostno dopolnilo prostega trga! In že se ob pesmi Feeling Good (via Fatoumata Diawara), ki ji napoveduje »nov dan« in »novo življenje«, prelije v kitajski obmorski Guangzhou (hej, če lahko prosto potuje kapital, lahko prosto potujejo tudi ljudje), kjer je v Čokoladnem mestu, enklavi afriških migrantov in malih kitajskih trgovcev, ne čaka le opolnomočenje, temveč tudi Wong Cai (Chang Han), lastnik čajnice, sicer ločenec (in oče dveh otrok), ki je ravno dovolj osamljen in avtsajderski, da ve, da ljudi v kapitalizmu – stroju za odtujevanje, atomiziranje in osamljanje – emocionalno najbolj povezujejo rituali, kot je recimo pitje čaja.

Rituali so mali upori stresnosti, brezumnosti in diktaturi trga – pitje čaja toliko bolj. Rituali imajo združevalno moč, revolucionarni potencial, saj ljudi senzibilizirajo in senzualizirajo, tako da – v svetu, v katerem je upor čedalje težji in v katerem je trg tako vsepovsoden in invaziven, da vse umaže in kompromitira (rasizem, mačizem, toksičnost, predsodki so stranski produkti tržnega darwinizma, dirke navzdol) – lažje najdejo skupni interes, skupno aromo, zato ne preseneča, da Cai Ajo odpelje na polja, kjer rastejo čajni listi, ta snov, iz katere so sanje. (Kinodvor + art kino mreža)

7zbwnxxYLMY

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.