Samo Rugelj: Samo močni preživijo

+ + +

Pot odraščanja

Samo močni preživijo je drugi roman založnika, publicista in pisatelja Sama Ruglja (1966), poleg proznega prvenca Resnica ima tvoje oči je spisal tudi nekaj knjig s pričevanji o tekaških podvigih in pripravah na ultramaratone, sam in s sotekači. Roman ima okvir; kot uredniku mu osemnajstletnik Žan pošlje rokopis o potovanju z očetom po Ameriki, ki pa sčasoma pridobiva obrate in glavne reference, knjiga in film Odrešitev o rečni ekspediciji med rovtarje ter Klavčev prehod Johna Williamsa, se nam zdijo vedno pomembnejše. Prva zaradi socialne atmosfere in druga zaradi opisov divje, nepokorjene narave.

Roman je sprva v bližini mladinskega čtiva, odraščajnik takoj po dopolnjeni polnoletnosti opravi vozniški izpit, ima mentorja borilnih veščin, ki ga nauči nekaj trikov, predvsem pa punco, s katero sta blizu izgubi nedolžnosti. Oče Žana povabi v Ameriko, na potep po ameriški kulturni zgodovini in na koncert Brucea Springsteena, med njegove zveste fene in v spektakelsko ameriško atmosfero. Zraven vidita še marsikaj – belo puščavo v narodnem parku, skalo v krhkem ravnotežju, obiščeta nekaj referenčnih mest iz kultnih ameriških filmov in zgodovine, kraj nastanka atomske bombe in muzej ameriškega vesoljskega programa. Oče se sreča z bivšo ljubeznijo, zdaj vdovo, ki ga je pustila po ameriških počitnicah, ko se je zvezala z rangerjem in varuhom meje, pozneje ubitim med enim pogostih obračunov s karteli; živi namreč blizu mehiške meje.

Vendar roman ni mladinsko čtivo, kljub simuliranemu mlademu zapisovalcu: v njem so namreč reference, ki so bolj znane starejšim, Žan je, resda brez omrežja, brez lastne kulture, pač zvesti ponavljavec očetovega evforičnega izleta v lastno mladost in takratnih kulturnih referenc. Romanu so dodane fotografije iz avtorjevega osebnega arhiva.

Samo močni preživijo, ki nosi optimistično in preživetveno ameriško mentaliteto že v naslovu, povzetem po Springsteenovem komadu, je tako seveda tudi pocestni, on the road roman. O potovanju po brezmejnih prostranstvih, po puščavi in preriji, ki jo Žan razume in opisuje s citati iz Klavčevega prehoda, po čudovitih in s čudaki, vandrovci in asocialneži poseljenih narodnih parkih z redkimi bencinskimi črpalkami in moteli, ki so edina pribežališča v divjini. Ta zna biti kar nevarna, na neprevidne in z gotovino opremljene prežijo zlobneži in Žan se znajde v nevarnih situacijah, pri čemer dobi uvid; tudi tisti na njegovi strani, na strani zakona, so do pravice v Teksasu nezaupljivi, v težavah se moraš zanesti sam nase in ne računati na pomoč zakona in njegovih izpostavljenih predstavnikov. Počasi se mu odkriva temnejša plat Amerike, revščina za bleščečim naličjem in podobni madeži na heroični in samozavestni samopodobi. Občuti torej tisto deziluzijo, ki gre k odraščanju.