Stephen King: Billy Summers

+ + + +

Justifikator in zapisovalec

V zadnjem času imamo poplavo novih prevodov bralnih špehov ameriškega pisatelja Stephena Kinga (1947); tudi Billy Summers, zgodba o vojaškem veteranu in bivšem izkušenem ostrostrelcu, ki zdaj opravlja umazane posle za naročnike in za velike denarje, je zajeten kos, ki se še bolj kot s podrobnostmi Billyjevih strelskih in socialno mimikrijskih veščin ukvarja z rojstvom pripovedovalca. Billyju namreč naročniki, potem ko ga pod lažnim imenom naselijo v pisarno v zgradbi nasproti sodišča, iz katere naj bi streljal na kolega kriminalca, predlagajo, naj se dela, da piše. Tako je predzgodba o tem, kako je postal najeti morilec, popisana pravzaprav od znotraj, saj Billy ne le da blefira, da hodi pisat, temveč res hodi pisat. Zraven pa ves čas blefira tudi, da je bolj butast, kot v resnici je.

Kot vojni in preživetveni veteran ima o čem pisati. Denimo o tem, kako je pristal pri marincih, kako so jih v Iraku v času krhkega premirja včasih zaposlili s streljanjem izpostavljenih civilistov ali kako je doživel najdaljši dan, ko so se s kameradi med patruljo znašli v zasedi in so potem nabijali po njegovem komaj živem tovarišu, oni pa so bili slej ko prej nemočni. Temu primerno tudi jezni in maščevalni, vse v začarani spirali nasilja in stopnjevanja nasilja.

Iz njegovega pisanja slutimo, da bi lahko to bila njegova zadnja karierna poteza: ne le zato, ker se dejansko pripravlja na upokojitev, vse prevečkrat se mu namreč na začetku vrivajo misli na tisti heroični žanr, ko se zadnji rop ne izteče po načrtih. Tokrat je kljub izkušenosti – ali ravno zaradi nje – izpostavljen spletkam naročnikov. Med njimi ni soglasja, kaj z njim po akciji, vendar se preizkušeno zavaruje, vzpostavi še eno identiteto, če bo moral bežati, vse stori po protokolu, aktivira prijatelje za takšne primere. Vendar je mehka duša, pod kožo je oboroženi pravičnik, ki je že v otroštvu deloval v skladu z ideali, v resnici se ne more zadržati, da ne bi pomagal. Da ne bi, kadar je treba – in v združbah, s katerimi je obkrožen, je treba znova in znova – popravljal, odstreljeval, eliminiral pravih zlikovcev. In kadar so ti obdani z oboroženci, samo malo manj sposobnimi od njega, zna biti kar hrupno in krvavo.

King – kolikor gre res za enega avtorja in ne franšizni pisateljski brend – zna zlesti pod kožo in v srce samotnemu strelcu, ki se ima za potomca pravičnikov iz vesternov. Kot mu je jasno, kje dobiti poživila in amfetamine za čas nadurnega dela in da so bili v francoskih filmih kriminalci deležni zdravniške oskrbe, ker so dohtarji služili na črno, v Ameriki pa so iskalci krogel s pinceto dovolj plačani že sami in privat, da bi tvegali. Napeto, za nas nepoznavalce Amerike tudi prepričljivo in gosto spisano čtivo.