Andrej Rahten: V prah strti prestol

+ + + + +

Otto Habsburg (1912–2011), vnuk cesarja Franca Jožefa, na straneh slovenskega tiska in v očeh slovenskih politikov in kulturnikov.

Knjiga zgodovinarja Rahtena je pisana po Heisenbergovem načelu: zgodovina, ki se resda ni dogodila, a bi se lahko. Po smrti cesarja Karla je namreč Otto leta 1922 postal pretendent na avstro-ogrski prestol, prestol države, ki je bivala samo še kot ideja. Devetdeset let je potem živel kot sanjač?

Nak, bil je persona s potencialno močjo. V šestdesetih letih so ga v Avstriji razglasili za nezaželeno osebo, prirejali demonstracije zoper njegovo vrnitev. Tri desetletja pred tem se je hotel z njim sestati kancler Hitler, a ga je zavrnil, leta 1938 je tik pred nemškim anšlusom avstrijskemu kanclerju predlagal, da postane predsednik Avstrije; nacisti so mu nato odvzeli državljanstvo in njegove podpornike poslali v taborišča. Leta 1943 je sodeloval na srečanju Roosevelta in Churchilla, slednji mu je predlagal, naj postane vodja zveze podonavskih držav, postal pa je poveljnik avstrijskega bataljona na strani zaveznikov. Po vojni je vodil panevropsko gibanje kot evropski poslanec, sredi osemdesetih let je v deželah komunizma utelešal idejo alternative pod pojmom Srednje Evrope, kasneje je dejavno podpiral slovensko samostojnost, ko je bil gost v ljubljanskem parlamentu, je povedal nekaj stavkov v slovenščini. Večino življenja je bil emigrant, po drugi vojni je sprva ostal brez potnega lista, a mu je Malta podelila diplomatskega. Bil je sicer neuspešen strateg: da bi se lahko vrnil v Avstrijo, se je odrekel prestolu in cesarski dediščini, pa so ga kljub temu razglasili za državnega sovražnika št. 1. No, nekaj let za tem se je vseeno vrnil. Drugače kot njegova mati cesarica Zita, ki se prestolu ni nikoli odrekla in je po 63 letih dočakala, da je lahko obiskala Dunaj. Mož, ki ga je svetovna politika uporabljala kot alternativo, je hkrati igral svojo igro: objavljal članke in knjige ter širil idejo panevropske zveze, ki se je udejanjila v EU.

Monografsko popisana neznana zgodovina.