28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika | Intervju
»Zame so bili protivladni protesti zakoniti in policija je bila politično zlorabljena, da jih je preprečevala in razganjala«
Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve
© Luka Dakskobler
Za sedanjega notranjega ministra se zdi, kot da nekako ni človek, ki bi bil prva izbira vsakokratnega mandatarja za vodenje tega državotvornega resorja, in tokrat res ni bil. A ko enkrat zasede mesto v vladi, si je pravzaprav težko predstavljati, da bi ga odnesla kaka kaprica, politična naivnost, kaj šele resnejša afera. Še vedno vztraja, da se za notranjega ministra ne spodobi, da bi po nepotrebnem nastopal v javnosti, zato pa se nabere toliko več neprijetnih vprašanj, ko vendarle privoli v pogovor. Tokrat smo se pogovarjali o migracijah in razlogih zanje, varnosti in solidarnosti, (de)politizaciji policije, različnosti in podobnosti notranje politike prejšnje in sedanje vlade, rezilni žici in (ne)humani obravnavi tujcev.
Kaj si obetate od nove vseevropske azilne in migracijske politike, dogovora o migracijah in azilu?
Dogovor o migracijah in azilu je izredno pomemben sklop zakonodajnih aktov, ki je v prvi vrsti namenjen delovanju držav članic, ki varujejo zunanjo schengensko mejo. Natančno opredeljuje tudi policijski postopek na zunanji meji Evropske unije, med drugim glede podatkovnih zbirk in sistema evidentiranja ljudi. V veljavi bo tako imenovana triaža glede prosilcev za mednarodno zaščito, s katero se bo ugotavljalo, kolikšne so posameznikove možnosti, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Temu lahko sledi postopek ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite ali postopek vračanja. So države, v katere je ljudi mogoče vrniti, in so države, v katere jih zaradi vojne, političnega preganjanja ali nestabilnih razmer ni mogoče vrniti. Dogovor pa prinaša tudi krizno uredbo za primere, kadar želi sosednja država z nezakonitimi migracijami destabilizirati drugo državo. To se recimo dogaja na območju baltskih držav in Finske, kjer Ruska federacija in Belorusija usmerjata migracije v sosednje države z namenom destabilizacije. Prav tako je zelo pomembno, da dogovor prinaša porazdelitev bremena migracij. Določen je ključ, koliko oseb naj bi posamezna manj obremenjena država sprejela od najbolj obremenjenih, in če tega ne želi, koliko mora iz tega naslova vplačati v evropski proračun. Za slovenski azilni sistem je število 126 oseb na letni ravni vzdržno. Moramo se zavedati, da je Slovenija manjša evropska država, ki ima omejene azilne kapacitete in policijske zmogljivosti. Dogovor izkazuje evropsko enotnost in to na področju ene najtežjih tematik, kar migracije gotovo so. Po dolgem času smo to tematiko enotno uredili. Seveda ta dogovor ni dokončen dokument, ker migracije so večno in razvijajoče se varnostno in solidarnostno vprašanje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.