»Zame so bili protivladni protesti zakoniti in policija je bila politično zlorabljena, da jih je preprečevala in razganjala«

Za sedanjega notranjega ministra se zdi, kot da nekako ni človek, ki bi bil prva izbira vsakokratnega mandatarja za vodenje tega državotvornega resorja, in tokrat res ni bil. A ko enkrat zasede mesto v vladi, si je pravzaprav težko predstavljati, da bi ga odnesla kaka kaprica, politična naivnost, kaj šele resnejša afera. Še vedno vztraja, da se za notranjega ministra ne spodobi, da bi po nepotrebnem nastopal v javnosti, zato pa se nabere toliko več neprijetnih vprašanj, ko vendarle privoli v pogovor. Tokrat smo se pogovarjali o migracijah in razlogih zanje, varnosti in solidarnosti, (de)politizaciji policije, različnosti in podobnosti notranje politike prejšnje in sedanje vlade, rezilni žici in (ne)humani obravnavi tujcev.

Kaj si obetate od nove vseevropske azilne in migracijske politike, dogovora o migracijah in azilu? 

Dogovor o migracijah in azilu je izredno pomemben sklop zakonodajnih aktov, ki je v prvi vrsti namenjen delovanju držav članic, ki varujejo zunanjo schengensko mejo. Natančno opredeljuje tudi policijski postopek na zunanji meji Evropske unije, med drugim glede podatkovnih zbirk in sistema evidentiranja ljudi. V veljavi bo tako imenovana triaža glede prosilcev za mednarodno zaščito, s katero se bo ugotavljalo, kolikšne so posameznikove možnosti, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Temu lahko sledi postopek ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite ali postopek vračanja. So države, v katere je ljudi mogoče vrniti, in so države, v katere jih zaradi vojne, političnega preganjanja ali nestabilnih razmer ni mogoče vrniti. Dogovor pa prinaša tudi krizno uredbo za primere, kadar želi sosednja država z nezakonitimi migracijami destabilizirati drugo državo. To se recimo dogaja na območju baltskih držav in Finske, kjer Ruska federacija in Belorusija usmerjata migracije v sosednje države z namenom destabilizacije. Prav tako je zelo pomembno, da dogovor prinaša porazdelitev bremena migracij. Določen je ključ, koliko oseb naj bi posamezna manj obremenjena država sprejela od najbolj obremenjenih, in če tega ne želi, koliko mora iz tega naslova vplačati v evropski proračun. Za slovenski azilni sistem je število 126 oseb na letni ravni vzdržno. Moramo se zavedati, da je Slovenija manjša evropska država, ki ima omejene azilne kapacitete in policijske zmogljivosti. Dogovor izkazuje evropsko enotnost in to na področju ene najtežjih tematik, kar migracije gotovo so. Po dolgem času smo to tematiko enotno uredili. Seveda ta dogovor ni dokončen dokument, ker migracije so večno in razvijajoče se varnostno in solidarnostno vprašanje.

Recimo, da so bistvo nove evropske migracijske politike manj prepustne zunanje, torej schengenske meje. Bo ta cilj po vašem mnenju dosežen ali ne? 

Nezakonite migracije imajo različne izvore in različne poti. Različne so tudi spodbude, zakaj in kdaj se pravzaprav aktivirajo. Ko sem lani prihajal na ministrstvo za notranje zadeve, je ena od držav članic EU sporočila, da potrebuje dva milijona ljudi, ker ji manjka delovne sile. Seveda je to okrepilo migracije in spravilo pol sveta v gibanje, ker gredo ljudje iz izvornih držav, kjer so razmere tako ali drugače nestabilne, s trebuhom za kruhom v posamezne, pogosto najbogatejše, jedrne države EU. Migracije bi se morale urejati v izvornih državah in poseči bi bilo treba tam, kjer so lakota, vojne in nasploh nestabilne razmere. To ni naloga le članic EU, ampak vsega sveta. To seveda ni enostavno. Države članice EU so dosegle vsaj dogovor, da so migracije na zunanjih mejah upravljane, da se izvajajo postopki že pri samem vstopu v EU in ne po posameznih državah članicah. Moramo pa imeti v mislih, da gre za ljudi. Za ljudi, ki sicer nezakonito prehajajo meje EU, a podajajo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in smo jih kot prosilce za mednarodno zaščito dolžni obravnavati v nacionalnih zakonih in mednarodnih konvencijah. Ker pa sta bila azilna centra v Ljubljani in Logatcu lani nekaj mesecev prenapolnjena, se je vlada odločila, da določi dve lokaciji, kjer se lahko vzpostavita začasna centra, kjer se bodo prosilci zadrževali krajši čas, kadar bodo ostale kapacitete prezasedene. To je potrebno zato, da bodo razmere za bivanje prosilcev za azil humane. Na to so nas opozarjali nevladne organizacije in varuh človekovih pravic in vlada je bila dolžna temu prisluhniti in tudi je. Moramo se zavedati, da so bile azilne kapacitete v Sloveniji postavljene za razmere, kjer je bilo prosilcev okoli sto, zdaj je včasih tam več sto, tudi nekaj tisoč oseb, s to težavo pa se ne spoprijema le Slovenija, ampak praktično vse države članice EU.

Opozicija trdi, da policija dopušča migrantsko nasilje in kriminal, ga ne preiskuje in ga celo prikriva. Seveda po navodilih vlade oziroma notranjega ministra. 

Policija se odzove na vsako kaznivo dejanje, ki ga zazna. Bodisi ga stori državljan Republike Slovenije ali pa tujec. Seveda tudi tujci izvajajo kazniva dejanja in policija jih preiskuje in je pri tem uspešna. Ministrstvo za notranje zadeve je eden najbolj nadzorovanih resorjev v državi, policija pa je sploh najbolj nadzorovan državni organ.

K nadzoru sem že ob prihodu na ministrstvo povabil tudi medije, dragi nadzorniki, dobrodošli.

Moja naloga na položaju ministra je, da v vladi zastopam varnost in red, in glede teh vprašanj ni veliko kompromisov.

Policija pa hkrati vedno glasneje opozarja, da ima vse več dela z lažnimi novicami, recimo o nasilju in spolnih napadih, ki naj bi jih bili storili migranti. 

Res je. Najprej naj povem, da že več mesecev doživljamo intenzivne hibridne napade na Republiko Slovenijo, kibernetske napade na kritično infrastrukturo. Recimo različne tako imenovane napade DDoS, napade na spletne strani, katerih namen je ohromitev ali celo nedosegljivost spletišča, tudi policija je bila na ta način že večkrat napadena. Spoprijemamo se z intenzivno politiko lažnih novic iz različnih virov, razlog za to je tudi slovenska podpora Ukrajini. V tem primeru imamo opraviti z vedno več lažnimi novicami, ki vznemirjajo javnost. Kako grozno je to lahko videti, se kaže recimo na Poljskem in v baltskih državah. Zelo priročne tarče so policija, nujna medicinska pomoč, gasilci, komunalne službe, nasploh interventne službe. Zaradi lažnih novic prihaja do aktivacije teh služb, čeprav nekega dogodka sploh ni bilo. Tako se ustvarjata panika in kaos. Tudi grožnja v šolah, kar je Slovenija prav tako doživela, je bila takšna lažna novica, na katero smo se deloma napačno odzvali. Zato smo se takoj lotili spremembe protokola in prišli do tako imenovanega semaforja obveščanja šol. Za vse to so potrebne nekatere spremembe pri delu policije in ta, če ste opazili, zadnje čase intenzivno obvešča o zadevah, ki jih ima v delu, da javnost dobi informacije, kakšno je pravo ozadje posamezne zadeve. Slovenska policija spreminja svojo taktiko in metodiko dela, iz bolj klasičnih oblik v modernejše ali če se izrazim glasbeno, iz klasične glasbe prehajamo v rokenrol.

Ampak lažnih novic o posilstvih, ki jih zagrešijo migranti, verjetno ne širijo ruski hekerji? 

Verjetno res ne. Lahko samo rečem, da tujci statistično zagrešijo le manjši del kaznivih dejanj na tem območju. Policija pa jih v sodelovanju s tožilstvom obravnava in na sodiščih prihaja tudi do epilogov.

Zakaj je zadnji dve leti pri nas velika skupina prosilcev za azil iz Maroka? 

To pa je zanimivo vprašanje. Državljani Maroka so sicer tista skupina prosilcev, katere pripadniki v Sloveniji vložijo prošnjo za azil in dejansko počakajo, da se izvede postopek mednarodne zaščite. Del njih v Sloveniji izvaja tudi kriminalna dejanja, kar policija uspešno preganja. Treba je vedeti, da se nezakonite migracije uporabljajo tudi za transport droge, nezakonito trgovino s kulturnimi artefakti in podobno. Smo pa glede maroških državljanov v stikih z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in njen nedavni obisk v Maroku je bil namenjen tudi temu, da sklenemo s to državo memorandum o vračanju oseb, ki storijo kaznivo dejanje, v državo izvora in nasploh maroških državljanov, ki tu nezakonito bivajo.

Vprašam vas, zakaj je v Sloveniji zdaj več maroških prosilcev za azil, vi pa odgovorite, da so kriminalci.

Rekel sem, da del teh oseb izvaja tudi kazniva dejanja. So pa tu daljši čas kot drugi prosilci, saj dejansko počakajo na končanje azilnega postopka in vlagajo tudi pravna sredstva zoper negativne odločbe.

Negativne odločbe pa tako ali tako dobijo vsi. 

To so individualni postopki, ki jih ne morem komentirati, in če se izkaže, da je nekdo upravičen do mednarodne zaščite, to v Sloveniji tudi dobi. Slovenija je država, ki zelo temeljito pregleda vse okoliščine konkretnega primera, in če je oseba upravičena do mednarodne zaščite, je Slovenija država, ki zagotavlja visoko stopnjo mednarodne zaščite.

Lahko to res zatrdimo za državo, ki je v debelih treh desetletjih podelila le nekaj več kot tisoč statusov begunca, torej ugotovila upravičenost do mednarodne zaščite za približno 30 oseb na leto? 

Ne morem soditi o upravnem postopku, to ni politični postopek, ampak ga izvajajo strokovnjaki ministrstva za notranje zadeve. Predvideno je tudi pravno varstvo na upravnem in na vrhovnem sodišču, in če je ugotovljeno, da upravni postopek ni bil pravilen, se odločba razveljavi. Pravna država v Sloveniji deluje tudi na tem področju.

Letos je morda presenetljivo največja skupina prosilcev za azil pri nas iz Sirije. Ampak ne gre za Sirce iz Sirije, kajne? 

Del državljanov Sirije že dolgo živi v begunskih centrih v Turčiji in glede na to, da Sirija počasi postaja varna država, se tudi Turčija odloča za vrnitev teh ljudi domov. A zaradi strahu pred različnimi negativnimi posledicami, ki bi jih lahko bili deležni v domovini, ali ker tam nimajo ničesar več, številni ne želijo nazaj, pač pa se obrnejo proti EU. Tujci iz te skupine so bili zato tudi pri nas statistično na začetku leta v velikem porastu in predvidevali smo, da bo njihova pot šla proti severu in vzhodu, saj imajo veliko diaspore v Avstriji in Nemčiji. Zato smo se odločili za postavitev začasnega centra v Središču ob Dravi. A kljub temu ostaja najbolj obremenjena migracijska pot prek občine Brežice. Skoraj 80 odstotkov nezakonitih prehodov meje tujcev iz tretjih držav je na tem območju in policija lažje opravlja delo, če so migracije osredotočene na čim manj točk na meji.

Ti Sirci sicer živijo v turških begunskih centrih, ker EU Turčiji plačuje za zadrževanje teh ljudi na njenem ozemlju, da ne gredo naprej proti EU. 

Sam podpiram ta dogovor s Turčijo, saj prinaša določeno stabilnost in je del evropske politike do Turčije. Je pa strah velik gospod, in če dobijo ljudje, recimo sirski begunci v Turčiji, občutek, da jih bo država vrnila v Sirijo, se začno odpravljati kam, kjer se bodo počutili varneje. Sam si želim, da bi Sirija spet postala varna država in bi se njeni državljani lahko vrnili tja, a gre za zapleten proces,

Bližnji vzhod nasploh je sedaj izredno nestabilno okolje in v tem pogledu povsem razumem ljudi, da želijo oditi v varnejši svet.

Vzpostavitev dodatnih kapacitet za začasno namestitev prosilcev za azil je bila potrebna, da bodo razmere za bivanje teh ljudi humane.

Zdi se, kot da vas zanimajo različne begunske poti, smeri, načini, na katere ljudje potujejo, razlogi za odpiranje in zapiranje enih in drugih smeri in poti. Na temo migracij ste zagovarjali tudi magistrsko nalogo … 

Res je. Velik del kariere sem preživel v Slovenski vojski, proti koncu tudi v kabinetu obrambnega ministra, kjer je geostrateška obravnava tem izredno pomembna. Tega sem se tam priučil in na te stvari vedno gledam tako, geostrateško in skozi oči zgodovine. Leta 2015, v času začetka begunske krize, sem bil zaposlen kot svetovalec na upravi za zaščito in reševanje in tiskovni predstavnik za področje migracij. Kasneje sem bil vodja regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki je drugi največji v državi. Po begunski krizi v letih 2015 in 2016 sem napisal magistrsko nalogo o delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij. Obravnaval sem tudi obveščanje javnosti in odzivanje javnosti na begunsko krizo. To se je namreč s časom dokaj hitro spreminjalo. Na začetku je javnost te ljudi, šlo je za državljane Sirije in drugih držav Bližnjega vzhoda, dojemala kot begunce. Javno mnenje jim je bilo naklonjeno, ogromno kapacitet se je ponudilo za njihovo namestitev. Ljudje so jim bili pripravljeni odstopiti svoja stanovanja in domove. Kmalu zatem so ti ljudje postali nezaželeni, danes govorimo o nezakonitih migracijah. Podlago na tem področju torej imam. In v dveh mandatih, kar zasedam mesto ministra za notranje zadeve, se v svetu ministrov za notranje zadeve ukvarjamo samo z migracijami. Vsi pogovori se začnejo in končajo z migracijami. To je izredno kompleksna varnostna in solidarnostna tematika in migracije so realnost in so od leta 2015 zelo konstantne.

Na temo migracij ste magistrirali pod mentorstvom Damirja Črnčeca, sedanjega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu, ki do vstopa v politiko ni skrival rasističnih pogledov na migrante, predvsem Afričane, Arabce, pripadnike islama … 

Dr. Damir Črnčec je bil profesor na Fakulteti za evropske in državne študije in tedaj tudi njen dekan. Je bil in je strokovnjak za varnostna vprašanja in mnogi so pri njem opravljali diplomsko ali magistrsko delo in ga pred komisijami tudi uspešno zagovarjali. Mislim, da sem kot oseba, ki je imela vpogled v delovanje uprave za zaščito in reševanje ter vojske in policije, uspešno v tem delu zapisal nekega duha časa, v katerem smo se prvič po vojni za Slovenijo spoprijemali z resno kompleksno krizo in smo delo z vidika človekovih pravic in humanitarnosti in varnosti dobro opravili. Na to delo sem zelo ponosen. Z dr. Damirjem Črnčecem v različnih vlogah zadnja leta odlično sodelujeva in odnosi ostajajo. Res pa je tudi, da se mu pripisujejo številne stvari, ki niso resnične in ne držijo.

Rasistične izjave o tujcih, ki jih je sam javno zapisoval na družabnih omrežjih, se mu pripisujejo povsem upravičeno.

To niso moje izjave, ampak so njegove. Vsak mora stati za svojimi izjavami in jih pojasnjevati.

V zvezi z migracijami govorite o varnosti in solidarnosti. Zdi se, da znate nekako malce prilagoditi stopnjo svoje strpnosti do teh vprašanj glede na vlado, v kateri ste notranji minister. 

Imate tak občutek?

Zame so bili protivladni protesti legitimni, zakoniti in policija je bila politično zlorabljena, da je te proteste preprečevala in razganjala.

Da. 

Sem predvsem človek sredinske zdrave pameti. Občasno hodim v cerkev in sem socialno usmerjen. Ni mi vseeno za ljudi. Menim, da je ljudem, ki potrebujejo pomoč, treba pomagati. Politika je natančna obrt in ministrstvo za notranje zadeve je zelo natančen stroj, ki ga je treba najprej dobro nastaviti in izbrati ljudi, ki bodo znali politike, določene v koalicijski pogodbi, tudi izvajati. Ministrstvo za notranje zadeve je poleg tega resor, ki se mora pogosto odzvati v trenutku, saj se varnostna tveganja, grožnje in incidenti lahko zgodijo v tem trenutku. Sem prvi slovenski notranji minister, ki drugič zaseda to funkcijo, in v svoji karieri sem zelo dobro spoznal varnostne akterje v državi ter v mednarodnem prostoru. Predvsem pa razumem, da je varnost zelo pomembna in krhka dobrina, ki jo lahko z napačnimi potezami tudi zelo hitro ogrozimo. Sem demokrat in razmejitev med vodstvom policije in ministrom za notranje zadeve mi je kristalno jasna. Moja naloga na položaju ministra je, da v vladi zastopam varnost in red, in glede teh vprašanj ni veliko kompromisov.

Zdaj ste kot odgovor na italijanski in dolgotrajni avstrijski mejni nadzor spet podaljšali nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Kaj v praksi s tem nadzorom pravzaprav dosežete? 

Nadzor je vzpostavljen iz naslova terorističnih napadov, ki so se zgodili lani jeseni v državah članicah EU, najprej v Franciji in potem v Belgiji. Poleg tega se razmere na Bližnjem vzhodu niso izboljšale, ampak so se celo poslabšale. Tudi konflikt med Rusko federacijo in Ukrajino je vedno bolj aktiven. Zdaj smo ukrep nadzora meje podaljšali še za pol leta, ne želim pa si, da bi ga podaljševali še naprej, kot to počne Avstrija. Vzporedno iščemo alternativni ukrep, in sicer skupaj z ministri Hrvaške in Italije. Poznate moje stališče, da če vzpostavimo mešane patrulje treh držav na zunanji schengenski meji, obstaja velika verjetnost, da bomo nadzor na notranjih mejah odpravili. Naj še povem, da je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko učinkovit. Od lanskega oktobra, ko smo ga prvič uvedli, smo prijeli 1800 oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, in smo zavrnili njihov vstop v državo, torej ukrep deluje.

Vlada je ob prevzemu oblasti pred dvema letoma obljubljala ekspresno odstranitev rezilne žice in panelne ograje na meji s Hrvaško, pa je večina še stoji. 

Sem tretji notranji minister v tej vladi, in ko sem prišel, smo najprej revidirali postopek javnega naročila za odstranjevanje tehničnih ovir. Nato smo podpisali pogodbo za odstranjevanje in danes se odstranjuje v skladu z načrtom in seveda tudi v skladu s finančnimi zmožnostmi notranjega ministrstva.

Kaj pa rezilna žica? 

Ta je v pristojnosti ministrstva za obrambo in se tudi odstranjuje.

Ste v tem času kje postavili novo ograjo? 

Če smo se odločili, da bomo ograjo odstranili, potem ne bomo postavljali novih ograj.

Lani je bilo slišati, da ste med obiskom v Rigoncah obljubili postavitev ograje tam, kjer je še niso imeli. 

To je bilo zlonamerno vzeto iz konteksta. Občanom Rigonc sem obljubil, da bo ograja pri njih odstranjena zadnja, torej na koncu.

Vaša vlada se je zavezala, da bo naredila rez z represijo, in policija res ne nadleguje več ljudi, ki bi radi kaj javno povedali. Po drugi strani pa uslužbenci v sistemu – v policiji in na ministrstvu –, ki so najbolj tvorno sodelovali s prejšnjo vlado, sedaj celo napredujejo. 

Nimam občutka, da ste spremljali mojo politično pot v opoziciji. Če bi brali moje tedanje komentarje na mojem profilu na Facebooku, bi vedeli, kako razmišljam o tem. Kar se vašega vprašanja tiče, pa je govor o lovu na čarovnice. Kazenske ovadbe zoper številne policiste, ki so bili zaradi sumov kaznivih dejanj obravnavani na specializiranem državnem tožilstvu, so bile zavržene. Prekoračitve pooblastil in drugih kaznivih dejanj torej ni bilo.

Na čelo direktorata za upravne notranje zadeve ste recimo postavili Urško Židan, ki je podpisala navodila za pregon domnevnih organizatorjev protestov, enega najspornejših dokumentov tistega časa. 

Gospa Urška Židan je v tistem času kot mnogi drugi zaposleni v sistemu izvajala svoje naloge, in to zakonito. Odloke je na koncu podpisoval minister Aleš Hojs, ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili neustavni in nezakoniti, in kazati s prstom na nekoga, ki je bil uslužbenec ministrstva, je nepošteno. Gospa Urška Židan ima moje zaupanje, je odlična direktorica direktorata za upravne notranje zadeve. Pod ta direktorat spadajo izredno zahtevne naloge, vse listine te države, od rojstnega do mrliškega lista. Če bi bilo direktorici dokazano, da je storila kaznivo dejanje, ne bi bila moja izbira za to delovno mesto, in tudi če bi komurkoli dokazali nezakonito ravnanje, bi ga nemudoma odstavil z vodstvenega položaja.

Že, a kakšno sporočilo ljudem je to, če si za tesne sodelavce izberete ljudi, ki so bili pripravljeni spisati protiustavna navodila za posege v človekove pravice? 

Vašega vprašanja ne razumem, očitno namigujete na to, da je treba zamenjati večino zaposlenih na notranjem ministrstvu, ki so svoje delo opravljali tudi pod ministrom Alešem Hojsom. To je nedopustno in tudi nemogoče.

Seveda ne gre menjati večine zaposlenih, ampak morda vsaj ne postavljati v ospredje tistih najbolj izpostavljenih? 

Poglejte, tudi sedanji generalni direktor policije Senad Jušić je bil tedaj v službi generalnega direktorja policije, pa je danes generalni direktor policije. Navsezadnje je tudi za številne druge zaposlene v policiji specializirano državno tožilstvo ugotovilo, da niso storili nobenega kaznivega dejanja. Storitev kaznivih dejanj policije in vodstvenih kadrov ni bila ugotovljena in sam verjamem v pravno državo.

Morda res, a verjetno niso težava le kazniva dejanja. Težava je, da je bila policija politično zlorabljena, pa to ni bilo kaznivo dejanje, nihče v kazenskem smislu za to zlorabo tudi ni odgovarjal. Toda to nikakor ne pomeni, da je bilo vse v redu. 

V tem pa se lahko strinjava.

Bi si protestniki, katerih človekove pravice je policija kršila med protivladnimi protesti, zaslužili odškodnino? 

Vsi protestniki, ki so bili nezakonito obravnavani, so po zakonu o vračanju nezakonitih glob upravičeni do povrnitve in poprave storjene krivice in verjamem, da so vložili in uporabili pravna sredstva in izterjali posledice nezakonitega ravnanja države. Zame so bili protesti legitimni, zakoniti in policija je bila politično zlorabljena, da je te proteste preprečevala in razganjala. Danes potekajo protesti tudi drugače mislečih, pa jih nihče ne škropi z vodnim topom in solzivcem.

Politični pol, ki mu pripadate tudi vi, je leta 2022 zahteval ponovno ustavno presojo zakona o tujcih, ker je Janševa vlada znova uvedla določbe zakona o tujcih, zaprtju meje in suspenzu azila, ki jih je prej ustavno sodišče že razveljavilo. Potem pa je vaše ministrstvo za vlado lani pripravilo mnenje, da je zakon ustavno skladen in vlada ga je sprejela in poslala ustavnemu sodišču. Lahko razložite? 

Govorimo o členih, ki določata, da mora vlada razglasiti kompleksno krizo in da mora državni zbor z absolutno kvalificirano večino, torej s 46 glasovi, sprejeti odločitev. Ne jaz kot minister, ne ministrstvo, ne vlada in ne državni zbor ne bodo presojali ustavne skladnosti členov 10 a in 10 b zakona o tujcih. To bo presojalo ustavno sodišče, in če bo presodilo, da sta člena neustavna, bomo spoštovali voljo ustavnega sodišča.

V dveh mandatih, kar zasedam mesto ministra za notranje zadeve, se v svetu ministrov za notranje zadeve ukvarjamo samo z migracijami. Vsi pogovori se začnejo in končajo z migracijami.

Glede na mnenje, ki ste ga pripravili, sta po vašem člena skladna z ustavo? 

Še enkrat, če bo ustavno sodišče presodilo, da je ureditev protiustavna, bomo odločitev spoštovali.

Ob menjavi oblasti se je veliko govorilo, da bo potrebna ureditev razmer v policiji, ki je bila politično zlorabljena, da bo potrebno njeno očiščenje, njena demokratizacija. Se to dogaja? 

Slovenska policija dela zelo dobro, dela ambicioznejše, kot je delala do zdaj. Zadovoljen sem z delovanjem uprave kriminalistične policije, pa tudi Nacionalnega preiskovalnega urada v luči moje obvezne usmeritve za odločnejši pregon koruptivnih kaznivih dejanj. Zadovoljen sem tudi nasploh z vodstvom policije, kako se odziva na varnostne izzive, in to kaže tudi policijska statistika o preiskanosti kaznivih dejanj, ki je boljša kot leto pred tem. Pri vseh izzivih, s katerimi se spoprijemamo, pa je tudi pritožb nad delom policije manj, kot jih je bilo v prejšnjih letih. Lahko ugotovim le, da slovenska policija dela zelo dobro.

Vaš predhodnik iz prejšnje vlade, Aleš Hojs, je bil odkrit sovražnik nevladnega sektorja. Vi ste nekoliko bolj pretkani, ponujate mu roko, ga povabite na sestanek, na koncu pa njegovih predlogov ne upoštevate kaj dosti bolj, kot so jih v prejšnjih časih. 

Ne bo držalo. Že v svojem prvem mandatu sem povabil nevladnike za mizo in smo se pogovarjali in pogovarjamo se tudi zdaj. Pogovarjamo se o izredno zahtevnih vprašanjih, kot je ne nazadnje dokončna rešitev vprašanja izbrisanih. Navsezadnje smo strategijo migracij in integracije pripravili v sodelovanju z nevladnim sektorjem. Sam ne vidim razlogov, da bi mi očitali pretkanost ali politični pragmatizem, vsi so dobrodošli za skupno mizo in vrata ministrstva za notranje zadeve so jim v mojem mandatu vedno odprta. Je pa res, da policiste cenim, tudi sam sem nosil uniformo, kot vojaški policist sem bil šolan v policijski akademiji. Uniforma, vojaška, policijska ali uniforma civilne zaščite, je zame sveta stvar. Nikoli me ne boste slišali zmerjati ne enih ne drugih, kot je to počel kak drug minister. Nevladne organizacije so bogastvo demokracije. In ravno tednik Mladina je bil tisti, ki je poročal o politični spremembi na civilnodružbenem valu v Sloveniji v osemdesetih letih. Kdor ne ceni nevladnih organizacij, civilne družbe, je v Sloveniji težko politik.

Saj to sem namigoval, da je vaš odnos do nevladnih organizacij drugačen kot v prejšnji vladi, a da nevladni sektor kljub temu težko kakorkoli mehča pregovorno trdo notranjo politiko. 

Ministrstvo za notranje zadeve je kompleksen resor. Ni pa pristojen za področje sociale, delavskih, zdravstvenih in drugih pravic, skozi katere pogosto na svet gledajo nevladniki. Gre za trd resor, ki zagotavlja varnost in javni red v državi. Včasih je iskanje pravega razmerja med varnostjo in solidarnostjo zelo zahtevno. Nevladne organizacije so pri nas slišane, mnogokrat tudi uslišane in njihovo mnenje zelo cenimo.

Včasih je iskanje pravega razmerja med varnostjo in solidarnostjo zelo zahtevno. nevladne organizacije so pri nas slišane, mnogokrat tudi uslišane.

Nevladne organizacije so se pred dnevi spraševale, zakaj je policija zgolj opazovala nacistične pozdrave in simbole na protimigrantskem shodu v organizaciji neonacistov dva dni pred evropskimi volitvami. 

Šlo je za nenapovedan shod, policija pa je bila ustrezno pripravljena. Zaupam slovenski policiji, da je v tem primeru ravnala v skladu s svojimi pooblastili, zakonito, strokovno in taktično modro. Menim pa, da potrebujemo bolj precizen kazenski zakonik, kjer bo natančneje določeno, kdaj je tako ravnanje kaznivo, in da bo policija imela primerna orodja ukrepanja. Na ministrstvu pripravljamo praktično nov zakon o javnem redu in miru, kjer bo to urejeno kot prekršek. Podpiram tudi namero svoje stranke Svoboda, da se čim prej sprejme zakonodaja, ki bo preprečevala takšno ravnanje. Kot ste me verjetno slišali, ne želim živeti v državi, kjer bodo neonacistična in neofašistična gibanja imela prostor pod soncem.