»Čim se glasbenik opredeli, se njegovo sporočilo za »nasprotnike« izgubi, saj ga ne želijo več slišati«

Glasbenik Vlado Kreslin je spregovoril za posebno poletno številko Mladine INTERVJU 2024

Vlado Kreslin, eden naših največjih glasbenikov vseh časov, pri 70 še vedno kar kipi od ustvarjalnosti in neumornega zagona. Legendarni glasbenik se lahko pohvali z zares maratonsko koncertno kilometrino: seznam njegovih prihajajočih koncertov vselej tako rekoč poka po šivih, že dobrih 30 let pa v decembru razproda Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, in to kar tri večere zapored.

Ponosni Beltinčan in vplivni ambasador prekmurske folklore, ki podpisuje bogat opus 26 studijskih plošč, je na glasbeni sceni dejaven že od leta 1969, ko se je za bobni preizkusil v zasedbi Apollo. Takrat je ameriški vesoljski agenciji NASA celo napisal prošnjo za sponzorstvo, a še do danes ni dobil odgovora. Kot verjetno veste, za bobni ni prav dolgo vztrajal: poprijel je za pero in slovito črno kitaro ter v naslednjih desetletjih ustvaril obilje brezčasnih komadov, sprva na polju rocka, kot frontman zasedbe Martin Krpan, nato pa kot kantavtor in pesnik. V tandemu z Mirom Tomassinijem je posnel vrsto tako rekoč ponarodelih brezčasnih klasik, kasneje pa je lastnoročno sprožil tudi pravi preporod prekmurske ljudske glasbe, ki po njegovi zaslugi (in seveda ob pomoči Beltinške bande) še danes odmeva od levega brega Mure in doni po vsej Sloveniji in onkraj.

V pogovoru za posebno poletno številko Mladine (INTERVJU 2024) je govoril o tem, kako doživlja vsesplošni pritisk, da se morajo slavni kulturniki javno opredeliti do žgočih političnih vprašanj. S Kreslinom se je pogovarjal novinar Gregor Kocijančič.

Kreslin je med drugim spregovoril o tem, da je prav, da se znane osebe izpostavijo pri pomembnih družbenih in političnih vprašanjih in s tem morda vplivajo na mnenje javnosti. "Kljub temu pa menim, da je ta pritisk na glasbenike pogosto prevelik in ima zanje lahko negativne posledice. Nekateri ljudje so – oziroma bi morali biti – mnenjski voditelji po funkciji, na primer predsednik ali predsednica države, pa vemo, da so se tovrstnemu opredeljevanju v preteklosti nekateri močno izogibali. Glasbeniki pa smo v prvi vrsti umetniki, zato morda niti ni nujno, da imamo vsi mnenje o neki stvari. Lahko imamo premalo informacij, saj se s tem v prvi vrsti ne ukvarjamo. Vedeti morate tudi, da smo številni umetniki zelo introvertirani, da se – pa če se to še tako čudno sliši – neradi izpostavljamo in debatiramo v javnosti, še posebej o zadevah, za katere pač nismo strokovno usposobljeni, niti to ni naše delo. Seveda smo vsi za mir, seveda smo zgroženi nad terorjem, ki se izvaja v Gazi in Ukrajini, ampak to je stvar celotne civilne družbe, predvsem pa politike in organizacij, ki so ustanovljene zato, da zagotavljajo mir. Če ves čas berem, da sta OZN in EU 'zaskrbljena' zaradi vojnih zločinov v Gazi, namesto da bi morijo ustavila, kdo sem potem jaz, da bom to rešil?"

"Glasba in umetnost bi morali biti nekakšno vezivno tkivo človeštva, nekaj, kar nam je (lahko) vsem skupno. Glasba nosi sporočilo, ki doseže vse. Čim se glasbenik opredeli, se njegovo sporočilo za »nasprotnike« izgubi, saj ga ne želijo več slišati."

Vlado Kreslin,
glasbenik

15 poglobljenih intervjujev

Tokrat si boste lahko v posebni poletni številki prebrali 15 poglobljenih pogovorov, med njimi s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, podjetnikom in soprogom predsednice republike Alešem Musarjem, zaščitnico živali in naravovarstvenico Nevenko Rojšek Lukič, poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom, naravovarstvenico Andrejo Slameršek, županom mesta Celje Matije Kovačem, režiserko Tjašo Črnigoj, kirurgom Urošem Ahčanom, glasbenikom Vladom Kreslinom, filmsko zvezdo Špelo Rozin, sadjarjem Boštjanom Kozoletom, vizualno umetnico Heleno Tahir, pisateljem Édouardom Louisom, režiserjem Dinom Mustafićem in fotografom Matjažem Tančičem.

Posebna poletna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini (NAROČITE TUKAJ). Priskrbite si svoj izvod!