»Številni ljudje se selijo v iskanju varnosti in boljšega življenja«

Vizualna umetnica Helena Tahir je spregovorila za posebno poletno številko Mladine INTERVJU 2024

Helena Tahir (1992) je ena najprodornejših vizualnih umetnic mlajše generacije pri nas, ki primarno deluje na področjih grafike, slikarstva in risbe. Je rezidenčna mlada umetnica v ljubljanski Švicariji, ki deluje pod pokroviteljstvom Mednarodnega grafičnega likovnega centra, in tam trenutno ustvarja, umetniško prakso pa nadgrajuje s poučevanjem na oddelku za grafiko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. S svojo najbolj osebno razstavo doslej, Poslednji sektor, ki je bila letos v ljubljanski galeriji Ravnikar Gallery Space (ta umetnico tudi zastopa), je raziskovala svoje iraške korenine in dediščino. Projekt je posvetila očetu, ki je na začetku sedemdesetih let v iskanju boljše prihodnosti iz Bagdada emigriral v Jugoslavijo, nejasne in zamolčane drobce njegove (in svoje) zgodovine pa je poskušala odkriti in povezati s prelomnim potovanjem v Irak januarja 2023.

V pogovoru za posebno poletno številko Mladine (INTERVJU 2024) je govorila o tem,  da jo je pred nekaj leti, sredi dvajsetih, začela gnati nerazložljiva želja, da bi raziskala družinsko zgodovino in svoje korenine. S Tahir se je pogovarjala novinarka Dora Trček.

Tahir je med drugim spregovorila o tem, da je umetniški projekt Zadnji sektor pravzaprav hommage njenemu očetu. "Ta projekt je posvečen očetu in njegovi družini in je najbolj oseben od vseh mojih projektov do zdaj, zato mi o njem ni enostavno govoriti. Težko je razložiti vsebino, ne da bi razkrila preveč. Hitro se lahko pojavi občutek, da preveč deliš ali se izpostavljaš. Kljub temu pa verjamem, da lahko ta zgodba nekomu nekaj ponudi. Čeprav je zgodba zelo osebna in specifična, so čustva, ki jo spremljajo, univerzalna. Danes smo priča množičnim migracijam, ko se številni ljudje selijo v iskanju varnosti in boljšega življenja. Zaradi tega vedno več ljudi odrašča ali živi razpetih med različnimi kulturami in ideologijami ter ločenih od svojih družin. Gre za občutke izgube, nostalgije in iskanja identitete, s katerimi se lahko poistoveti marsikdo."

"Očetova zgodba ni samo njegova, saj je vplivala tudi name. Težko je imeti toliko neodgovorjenih vprašanj, sploh, ko si mlad, odraščajoč človek, ki raziskuje svoje korenine. Mogoče potem tudi ugotoviš, da ne moreš vsega razumeti skozi to in da mogoče niti ni tako pomembno, kot si si predstavljal, da bo."

Helena Tahir,
vizualna umetnica

15 poglobljenih intervjujev

Tokrat si boste lahko v posebni poletni številki prebrali 15 poglobljenih pogovorov, med njimi s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, podjetnikom in soprogom predsednice republike Alešem Musarjem, zaščitnico živali in naravovarstvenico Nevenko Rojšek Lukič, poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom, naravovarstvenico Andrejo Slameršek, županom mesta Celje Matije Kovačem, režiserko Tjašo Črnigoj, kirurgom Urošem Ahčanom, glasbenikom Vladom Kreslinom, filmsko zvezdo Špelo Rozin, sadjarjem Boštjanom Kozoletom, vizualno umetnico Heleno Tahir, pisateljem Édouardom Louisom, režiserjem Dinom Mustafićem in fotografom Matjažem Tančičem.

Posebna poletna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini (NAROČITE TUKAJ). Priskrbite si svoj izvod!