12. 7. 2024 | Mladina 28 | Družba | Intervju
»Nekje moramo potegniti sanitarni kordon. In jasno je, kje je ta črta – pri SDS.«
Srečo Dragoš, sociolog
© Borut Krajnc
Na splošno podatki kažejo, da danes v Sloveniji živimo bolje kot nekoč, več si lahko privoščimo in srečnejši smo. Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropi, prav tako stopnja revščine. Vendar revščina ostaja, vedno globlja je in vse daljša, na udaru pa so bolj in bolj tudi tisti, ki so tik nad njenim pragom – medtem pa najbogatejši ves čas bogatijo. Ljudi vedno bolj preveva občutek ekonomske negotovosti. In to vodi v številne frustracije. V jezo, iskanje krivcev in razraščanje populizmov. O tem, kakšne posledice lahko to ima, predvsem pa o tem, kako preprečiti črni scenarij, kot so to minuli vikend uspešno storili Francozi, smo se pogovarjali z dr. Srečem Dragošem, sociologom in predavateljem na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.
Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najmanjšimi v Evropski uniji, brezposelnost pa je rekordno nizka. Ali to pomeni, da v Sloveniji ne poznamo revščine?
Drži, kar ste navedli, razen tisto zadnje, seveda. Imamo eno najnižjih stopenj revščine v Evropi in obenem v svetu. Odstotek revnih po kriteriju relativne revščine pri nas je nižji celo od skandinavskih držav, edini z nami primerljivi sta Češka in Slovaška. Predvsem Češka je zanimiva, ker je pri vzdrževanju najnižjega odstotka revščine zelo dosledna – odstotek revščine na Češkem v primerjavi z drugimi evropskimi državami ni toliko odvisen od konjunkturno-recesijskih ciklov v gospodarstvu. To pomeni, da nekaj delajo zelo dobro.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.