Poezija črvov, vešč in uši

Lovro Matič in Tomaž Lavrič sta v poldrugem letu izdala že tretjo pesniško zbirko o gomazečih bitjih

Že januarja lani, ob izidu prve pesniške zbirke, ki sta jo pesnik Lovro Matič in ilustrator Tomaž Lavrič – seveda gre za enega samega avtorja, saj ima vsestranski umetnik Tomaž Lavrič vrsto psevdonimov in Lovro Matič je največji poet med njimi – posvetila žužkom, je bilo jasno, da sta iznašla recept za uspešnico. Urednik Andrej Ilc se je tega zavedal in pesniško zbirko o malih bitjih, do katerih praviloma gojimo odklonilna čustva, že ob izidu razglasil za »the knjigo« – in res, kombinacija hudomušnih otroških pesmic in ilustracij je hitro pritegnila širok krog bralcev vseh starosti. Poldrugo leto kasneje je založba Mladinska knjiga izdala že tretjo pesniško zbirko iz te serije. Knjigama Mali črv Oto in druga golazen ter Mala vešča Lučka in drugi žužki se je nedavno pridružila pesniška zbirka Mala uš Iva in druga mrgolazen.

Lovra Matiča, pesniški alter ego Tomaža Lavriča, smo še nedavno precej bolje poznali po pesmicah o aktualnem političnem dogajanju, ki jih objavlja na zadnji strani Mladine, a zraven je, za dušo, ves čas pisal tudi druge pesmi, tudi takšne o gomazečih bitjih, ki ga že od nekdaj fascinirajo. »Pod vsakim kamnom vrvi od življenja, za katero se ne zmenimo. Morda je to metafora za nas ljudi, ki prav tako gomazimo po planetu in se imamo za strašno pomembne, a smo le muhe enodnevnice,« je lani povedal za Mladino.

Branje prvih dveh knjig o žužkih je bila lekcija iz tega, da bi bili lahko strpnejši in bolj razumevajoči do vseh raznolikih živih bitij, ki nas obkrožajo – navsezadnje tudi do vseh raznolkih soljudi. Tokratna pesniška zbirka, ki obsega 53 pesmi, naredi še korak dlje, saj protagonistka Iva ni le uš, temveč je, kot pravi pesnik Lovro Matič, »celo znamenita sramna uš, ki jo poznamo že iz prve knjige«. Gre torej za žival z izrazito slabim renomejem, še precej slabšim od črvov in vešč, ki pa ga je, kot pravi Matič, pridobila po krivici. »Saj so majhne, ljubke živalce in vse, kar želijo, je malo človeške topline in kakšna dlaka.«

Še eno pomembno sporočilo pesniških zbirk o žužkih tandema Matič-Lavrič je, da ni treba, da je književnost za otroke in mlade osladna. Zbirke pa so se izkazale tudi kot čtivo, po katerem bralec lahko seže vedno znova, saj ga skozi odraščanje in v odraslosti nagovori povsem drugače, z več pomeni kot v najmlajših letih, ko ga predvsem zabava. Tomažu Lavriču je v čast, da so to spoznali tudi organizatorji Bralne značke in knjigo Črv Oto in druga golazen letos podarili 6000 osnovnošolcem iz Slovenije in zamejstva, ki so vseh devet let sodelovali pri bralni znački. Vesel je, »ker gre knjiga med otroke, ki radi in veliko berejo. Pa če pomislim, se mi zdi prav primerna ravno za bralce na prehodu iz otroštva v mladostništvo«.

Sledi še kakšno novo nadaljevanje? Lovro Matič in Tomaž Lavrič tega ne izključujeta, saj je žužkov še veliko, naslednjo skupno knjigo, ki bi z malo sreče lahko izšla že jeseni, pa bosta vseeno posvetila malce večjim živalim – njen delovni naslov je Mali slon Anton. Naslednje leto naj bi ustvarjalni dvojec predvidoma izdal tudi zbirko zabavnih priredb svetovnih klasikov, prav tako v pesmi in sliki.