»Precejšen zasuk je bilo občutiti po tem, ko je leta 2017 ameriški predsednik postal Donald Trump«

Fotograf Matjaž Tančič je spregovoril za posebno poletno številko Mladine INTERVJU 2024

Migracijski tokovi so zadnja leta vse bolj usmerjeni proti Zahodu, predvsem proti Evropi, slovenski fotograf Matjaž Tančič (1982), ki je kariero začel kot fotoreporter – na Mladini – in se nato uveljavil tudi kot modni fotograf, pa se je pred 12 leti odločil za obratno pot: delovne podvige je začel iskati daleč na Vzhodu, natančneje na Kitajskem, po številu prebivalcev drugi največji državi na svetu (do lani celo prvi), po površini tretji, sicer pa politični in gospodarski velesili. Njegovo raziskovanje Kitajske je bilo mednarodno opaženo, številne reportaže je objavil v največjih svetovnih medijih, njegova fotografija s kitajskega podeželja je bila leta 2013 na natečaju Sony World Photography izbrana za najboljšo v 3D-tehniki na svetu, še zlasti pa so odmevale fotografije iz Severne Koreje, ki so bile na ogled na razstavah od New Yorka do Moskve, od Švice do Singapurja. Zadnja leta se intenzivno posveča avtorskemu projektu o raziskovalcih vesolja, ki ga je popeljal od puščave Gobi do ameriškega Utaha.

V pogovoru za posebno poletno številko Mladine (INTERVJU 2024) je govoril o o kitajski družbi in bliskovitih spremembah v njej. S Tančičem se je pogovarjala novinarka Vanja Pirc.

Tančič je med drugim spregovoril o tem, kaj je bila njegova največja zmota o Kitajski. "Prva štiri leta se je na Kitajskem zelo čutil optimističen, pozitiven duh, ki je ozračje preveval po tem, ko je država gostila dva velika svetovna dogodka, poletne olimpijske igre v Pekingu in Expo v Šanghaju. Takrat je prvič postala zanimiva ne le za tiste, ki jih zanima  eksotika, temveč za slehernike z vsega sveta, ki smo se odločili, da bi tam poskusili delati. Čutiti je bilo veliko mero radovednosti, veliko je bilo sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju, učili smo se drug od drugega. Peking, kjer sem takrat živel, me je spominjal na mešanico Ljubljane in Berlina, le da je bilo tam tudi zelo veliko denarja za vlaganje v pravzaprav karkoli. Potem je nastopilo drugo obdobje, ki je bilo neko obdobje zrelosti, vendar dopuščam možnost, da sem ga tako doživel tudi zato, ker je bilo tudi meni že malo bolj jasno, kako se dela biznis in kako razstave, ni bilo več nekih osnovnih spoznanj in napak. To je bil tudi čas, ko je Elon Musk na Kitajskem odprl tovarno električnih avtomobilov Tesla."

"Vzdušje je bilo še vedno zelo pozitivno, veliki zahodni mediji so se zanimali za to, kaj vse se tam dogaja. A bilo je že čutiti, da se je s prihodom novega predsednika Xi Jinpinga vse skupaj počasi začelo obračati v drugo smer. Precejšen zasuk pa je bilo občutiti po tem, ko je leta 2017 ameriški predsednik postal Donald Trump."

Matjaž Tančič,
fotograf

15 poglobljenih intervjujev

Tokrat si boste lahko v posebni poletni številki prebrali 15 poglobljenih pogovorov, med njimi s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, podjetnikom in soprogom predsednice republike Alešem Musarjem, zaščitnico živali in naravovarstvenico Nevenko Rojšek Lukič, poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom, naravovarstvenico Andrejo Slameršek, županom mesta Celje Matije Kovačem, režiserko Tjašo Črnigoj, kirurgom Urošem Ahčanom, glasbenikom Vladom Kreslinom, filmsko zvezdo Špelo Rozin, sadjarjem Boštjanom Kozoletom, vizualno umetnico Heleno Tahir, pisateljem Édouardom Louisom, režiserjem Dinom Mustafićem in fotografom Matjažem Tančičem.

Posebna poletna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini (NAROČITE TUKAJ). Priskrbite si svoj izvod!