Lažno lažno izkrcanje na Luni

Bo resnično izkrcanje na Luni atraktivnejše in prepričljivejše od lažnega izkrcanja na Luni – ali pa bo lažno izkrcanje na Luni atraktivnejše in prepričljivejše od resničnega izkrcanja na Luni? Kaj, če so se Američani res izkrcali na Luni, a svetu predvajali lažno, studijsko izkrcanje na Luni?

zadržan

Pelji me na Luno (Fly Me To The Moon, 2024, Greg Berlanti).

Pelji me na Luno nas skuša navdati z nostalgijo po seriji Oglaševalci, Mad Men, le da obrne spol, tako da glavni ni kak Don Draper, temveč Kelly Jones (Scarlett Johansson), mad girl, ki obvlada vse trike oglaševanja, manipuliranja, blefiranja, fejkanja in množične psihologije. Ravno pravšnja, si reče Nixonova administracija, ki jo – prek arogantnega agenta Cie (Woody Harrelson) – najame, da bi Američane navdušila za Naso, ki je sredi vesoljske dirke s Sovjetsko zvezo in tik pred lansiranjem Apolla 11. Kelly takoj pokaže svoj razkošen talent: najame igralce, ki igrajo inženirje Nase, astronavte – prve, ki naj bi stopili na Luno – pa komodificira, fetišizira, glamurizira, menekenizira, komercializira. Ni vseeno, kakšno uro nosijo in kakšen avto vozijo, za izkrcanje na Luni pa hoče, da poteka v neposrednem prenosu. Coleu Davisu (Channing Tatum), direktorju lansiranja, ki noče, da bi se Nasa prelevila v oglaševalski pano, se to zdi nesprejemljivo, zato hoče, da jo naženejo, a še preden rečete 9 … 8 … 7 … 6 … 5, se že vnameta. In kaj, če se kaj zalomi, če torej izkrcanje spodleti – in to v neposrednem prenosu, ki ga bo gledal ves svet, s Sovjeti vred? Groza – a na Luni se je treba izkrcati. Američani ne smejo zaspati pod komunistično Luno! In ker je vesoljska tekma tudi ideološka, HollyWoody zapove: izkrcanje na Luni vnaprej posnemimo! Skrivaj. V studiu. Za vsak primer. Na zalogo. Vprašanje je le, kdo bo povozil koga – film realnost ali realnost film?

Bo resnično izkrcanje na Luni atraktivnejše in prepričljivejše od lažnega izkrcanja na Luni – ali pa bo lažno izkrcanje na Luni atraktivnejše in prepričljivejše od resničnega izkrcanja na Luni? Kaj, če so se Američani res izkrcali na Luni, a svetu predvajali lažno, studijsko izkrcanje na Luni? Nič, tudi konspirologi morajo imeti kaj od romantične komedije, ki je očitno – vsaj glede na prikazano – raketna znanost in ob kateri si rečete le: kje je Stanley Kubrick, ko ga najbolj potrebujejo! Pelji me na Luno – stomilijonska karikatura Kaufmanove Poti v vesolje, reboot Hyamsovega Kozoroga 1 – se dogaja v preteklosti, zato si domišlja, da ima pravico do naivnosti, prisiljenosti, lahkotnega šarmiranja, burlesknega vesoljskega glamurja in sladkobnega idealizma – za »integriteto misije«, ki tako metafilmsko zaposluje Colea, se ne meni. (kino)

l0Ju69G61s4