»Podobe seksualiziranih, botoksiranih žensk v pesmih in videih, v katerih se reproducira testosteronska moškost, govorijo same zase«

Darja Zaviršek, sociologinja

Nedavni raperski beef oziroma spopad med glasbenikoma Zlatkom in Challetom Salletom je na dan prinesel obtožbe, ki slednjega bremenijo spolnega nadlegovanja mladoletnic. Javno je spregovorila Ana Vida Resnik, ki naj bi jo glasbenik pred desetletjem, ko je imela komaj 15 let, spodbujal k pitju alkohola in jo spolno nadlegoval. Zadevo je ob vloženi prijavi pod drobnogled vzela policija. Vendar je ta že sporočila, da »dejanje (po takrat veljavni zakonodaji) nima elementov kaznivega dejanja«, prav tako, da v zadevi ni bilo ugotovljenih znakov katerih drugih kaznivih dejanj, so pa bili ugotovljeni nekateri znaki prekrška, »katerega pregon je že zastaral«. Zgodba je odjeknila dve leti zatem, ko je v javnost prišla »afera Fotopub«. Tedaj so se zoper organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Smodeja pojavile obtožbe in pričevanja, da naj bi ta omamljal ženske in nad njimi vršil spolno nasilje. Dve leti po razkritjih je ta primer še vedno v postopku sodne preiskave, ki se je začela maja lani.

Kako je mogoče, da takšni primeri ne dobijo sodnega epiloga oziroma se znajo vleči tako zelo dolgo? Kaj to pomeni za žrtve spolnega nasilja, ki jim je uspelo zbrati moč in so spregovorile? In kaj za tiste, ki še vedno molčijo? Kakšna je, sedem let kasneje, zapuščina gibanja #MeToo? Odgovore na ta vprašanja (in na marsikatero drugo) smo iskali v pogovoru z dr. Darjo Zaviršek, sociologinjo, profesorico na ljubljanski Fakulteti za socialno delo in eno od pobudnic akcije #jaztudi, zbiranja osebnih zgodb o nasilju nad ženskami pri nas.

Sedem let je minilo, odkar se je v Ameriki začelo gibanje #MeToo, kmalu zatem so se v okviru pobude #jaztudi začele zbirati izpovedi žrtev spolnega nasilja in nadlegovanja tudi pri nas. Živimo danes v kaj drugačnem svetu? 

V vse bolj militariziranem, ki nasilje normalizira in ostri delitev ljudi na moške kot vojake ali borce in ženske na begunke ali matere. Ne sme nas zavesti, da je v Ukrajini na fronti okoli 40 tisoč žensk. Ženske z odprtimi rokami sprejmejo med vojake – ko jih potrebujejo. Ko je vojne konec, nanje pozabijo, zasmehujejo jih in se jim izogibajo. To ni bila le izkušnja žensk iz Sovjetske zveze, ki jo je popisala Svetlana Aleksijevič, podobne so zgodbe Ukrajink, ki so v vojsko vstopile po ruski invaziji na Krimu leta 2014. Po koncu vojne na Hrvaškem pa so mi ženske iz nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z nasiljem, pripovedovale, da »branitelja domovine« ni mogoče prijaviti za nasilje v družini. Kako naj bo kaznovana »moškost«, ki se v militariziranem svetu poveličuje?

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči