Jaz, baraba 4

zadržan

V imenu očeta.

Gru – nekoč superzlobec, največji pridelovalec Zla vseh časov, tat Eifflovega stolpa, piramide v Gizi in lasvegaške replike Kipa svobode, zdaj družinski oče – končno dobi biološkega sina, ki pa je videti kot njegov mini me. Kar ne preseneča – Gru je bil vedno le burleskni bastard dr. Ernsta Stavra Blofelda, Shreka, Addamsovih, Dickensovega Scroogea (in Fagina) in dr. Evila iz Austina Powersa. Od prej ima le tri posvojenke, ki »zorijo« na dolgočasen, skrajno neadolescentski način.

Jasno, nove barabe – ki jih vodi superzlobec Maxime Le Mal – brutalno ogrozijo srečno družino, tako da mora v program za zaščito prič. Minioni, Grujevi divji, infantilni, neobvladljivi asistenti, žlobudrala njegovih kaotičnih polimorfnih perverzij, pa en passant mutirajo v Megaminione ( ja, Može X , Maščevalce, Fantastične štiri ipd.), superjunaško verzijo Minionov, kar je kakopak namig, da lahko sodobno družino – plen gladiatorskega neoliberalnega kapitalizma in karizmatičnih tehnoloških maximusov – reši le patriarh s superjunaško močjo. Ko nekdo vzklikne »Dovolj imam superjunakov«, to ni le kritika marvelizacije sveta, ampak tudi repatriarhalizacije. (kino)