Konča se z nama

proti

V postelji s sovražnikom.

Telenovele so zgodbe o abuzivnih odnosih – o nasilju v družini, o partnerskih zlorabah, agresivnosti, toksičnosti, manipuliranju. Moški in ženska – bodisi mož in žena ali ljubimca – se žreta, mučita, trpinčita in požreta. Ja, odnos res konzumirata. Sejalci toksičnosti so običajno moški, toda telenovele jih ne prikazujejo kot pošasti, temveč kot zapeljive, seksi alfa moške. Ne, telenovele nimajo nič proti abuzivnim odnosom – izkoriščajo jih, slavijo, tržijo, afirmirajo, fetišizirajo, pornificirajo, zlorabljajo. Legitimirajo. Telenovele so zadnje, ki bi kritizirale ali odsvetovale abuzivnost. Au contraire: priporočajo jo – serializirajo. Nikoli se je ne naveličajo. Zato so sicer krajše od večnosti, a daljše od življenja. In tudi film Konča se z nama, ekranizacija slavnega, že kar razvpitega romana o abuzivnem razmerju, ki ga je leta 2016 objavila Colleen Hoover, avtorica številnih romanc, nekdanja socialna delavka, izgleda kot telenovela. Sopiha kot telenovela. Preskakuje kot telenovela. Kar pa naj vas nikar ne zavede: Konča se z nama je telenovela. Lily (Blake Lively) se vrne domov, da bi govorila na očetovem pogrebu, a ne odpre ust – oče je namreč pred njenimi očmi zlorabljal, pretepal in celo posiljeval njeno mater.

Ko takoj zatem melanholično meditira na strešni terasi bostonske stopnice, v kateri živi, skozi vrata bušne moški, Ryle (Justin Baldoni), ki kolerično brcne stol, blazni po terasi in živčno kadi. Film hoče reči: Lily, ignoriraj ga! Ta alfa moški je toksičen! Toda ne – v naslednjem trenutku že »delita«, kdaj sta prvič fukala. In še preden Lily dobro odgovori, ji Ryle – sicer nevrokirurg – že dahne: »Rad bi fukal s tabo!« Flirtanje preide v dejtanje, dejtanje v zvezo, zveza pa v zlorabo – Lily, po novem cvetličarka, je kmalu polna modric. »Bilo je ponesreči,« pravi. Ko to gledate, se začudeno vprašate: ali hoče ta film res – seksistično – reči, da je ženska sama kriva, da je zlorabljena? Ali hoče res reči, da ženska sama išče? Ali hoče res reči: hej, zakaj pa ni odšla? Lily, ki naj bi toksičnost in abuzivnost zavohala že na sto kilometrov, gre skozi vse faze zlorabe – od odrivanja do posilstva. Ne, film, poln telenovelističnih klišejev (družinske skrivnosti, travme, preobrati, šoki, vrnitve izgubljenih ljubimcev ipd.), se abuzivnosti ne naveliča. Tudi serializira jo – roman je že dobil nadaljevanje, ki ga bo kmalu dobil tudi film.

Film Konča se z nama je resen, toda na način, kot je bil resen film Petdeset odtenkov sive, Lily in Ryle pa premoreta približno toliko osebnosti kot Tessa in Hardin, utrudljivo enodimenzionalna protagonista franšize Prvič. A kot slišimo, se je vsa tista toksičnost – abuzivnost, če hočete – iz filma zlila tudi ven, na snemanje, saj sta Blake Lively in Justin Baldoni – ki se ima za zaveznika feministk, razbijalca kalupov tradicionalne moškosti – na premieri pozirala vsak na svoji rdeči preprogi, intervjujev pa nista dajala skupaj, kar je pripeljalo do namigov, da se je Baldoni na snemanju obnašal »abuzivno« in »šovinistično« in da med snemanjem prizorov abuzivnosti ni upošteval sugestij Blake Lively, potemtakem ženske perspektive. A vemo, kaj bo rekel, če mu bodo težili – da je bila ta abuzivnost le stranski učinek igralske Metode. (kino)