16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba | Intervju
»Pregovori, ki jih uporabljamo v sodobnosti, pričajo o zgodovini in tudi o današnjem duhu časa«
Matej Meterc, jezikoslovec
© Željko Stevanić
Matej Meterc (rojen leta 1984) je jezikoslovec in slovaropisec, ki raziskovalno delo posveča predvsem frazeologiji in paremiologiji, jezikoslovni in folkloristični disciplini, ki proučuje pregovore in sorodne žanre, kot so vremenski pregovori, reki, verovanja oziroma vraže, slogani, antipregovori in velerizmi. Meterc je znanstveni sodelavec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, kjer med drugim kot frazeolog in paremiolog sodeluje pri izdelavi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, od leta 2020 pa na portalu Fran.si kot glavni urednik objavlja tudi Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prvi slovar slovenskih pregovorov, ki je letos z naborom gesel od leta 2020 do 2023 v podobi e-knjige izšel tudi v zbirki Rastoči slovarji.
V pogovoru za Mladino je spregovoril predvsem o družbenih vprašanjih, ki jih odpira raba pregovorov, na primer o tem, kako zgovorno pregovori pričajo o vrednotah in etičnih vzorcih slovenske družbe, o tem, zakaj jih tako radi uporabljajo politiki, in pa na primer tudi o dejstvu, da so se nekateri slogani oglaševalskih kampanj med nami tako popularizirali, da so že tako rekoč ponarodeli, in jih lahko obravnavamo kot prave pregovore.
Zakaj ste se kot jezikoslovec usmerili prav v raziskovanje pregovorov? Kaj vas je tako pritegnilo k temu specifičnemu področju jezikoslovja in slovaropisja?
Med študijem slovaškega in ruskega jezika s književnostjo so me frazemi in pregovori najprej zanimali zaradi bližine in razlik v slovanskih jezikih. Posebej pa so me k frazeologiji in vedi o pregovorih in sorodnih izrazih – paremiologiji – pritegnili konkretni raziskovalci in metode, ki so mi jih predstavili. Na Slovaškem sem poslušal predavanja Jozefa Mlacka in Petra Ďurča. Frazeologija se je konec koncev prvotno razvila prav v okviru slavistike. Med doktorskim študijem se je entuziazem krepil zaradi debat z mentorjema Jozefom Pallayem in Petrom Ďurčem ter profesorico Eriko Kržišnik, ki je izredno vplivala na razvoj frazeologije v Sloveniji. Iz predavanj in člankov sem dojel, da sta frazeologija in paremiologija področji z zelo bogato zgodovinsko prtljago, v kateri pa ves čas nastaja kaj novega. Poleg tega sem ugotovil, da sodobna orodja na čelu z jezikovnimi korpusi – ogromnimi in jezikoslovno označenimi zbirkami besedil – prinašajo možnosti, ki jih pretekli raziskovalci niso imeli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.