Krik, ki se razlega še danes

Zgodba o ženski, ki skuša prebiti začarani krog patriarhalne »naravnosti«

za +

Obračun v Rimu. Jutri je še en dan (C’è ancora domani, 2023, Paola Cortellesi). 

Ko se Delia (Paola Cortellesi), rimska žena, mati, gospodinja in prekarka, zjutraj zbudi, ji njen brkati mož, Ivano (Valerio Mastandrea), najprej primaže klofuto. A Delia – ustavljena, zatrta, ponižana – ne ponori. Niti ne zbeži. Klofut – in tišanja – je vajena. Njena tašča je skočila s petega nadstropja. Počeše se in obleče v črno. Ob kičasti, sladkobni popevki, ki mladenkam – ne brez cinizma in samoironije – obljublja »okno v nove sanje«, »pomlad, praznik ljubezni« in »srečo v prihodnosti«. Piše se leto 1946, vojne je ravno konec, revščina je čedalje odurnejša, po Rimu patruljirajo ameriški vojaki, ljudje so čedalje obupanejši, njen mož je čedalje obupnejši. Jutri ne bo nič bolje. Ivano, proletarski grobijan, razžaljeni avtomat brutalne toksičnosti, samozvani veteran dveh velikih vojn, prve in druge, je sredi tretje vojne – proti ženskam. Še malo pa bodo dobile volilno pravico.

Delia, ki lahko le fantazira o tem, kakšno bi bilo življenje z nežnim, strpnim mehanikom (na koncu bi bila oba piškavih zob, a srečna), pa nima nobenih iluzij: ko bo revščina pojenjala, ameriška vojska odšla in obup presahnil, bodo klofute ostale, magari ob kičastih, sladkobnih popevkah (kot je Nessuno via Mina), ki bodo lepo – in satirično in obešenjaško – poudarile notranji mrak zakonske, družinske sreče (»Di tutta la vita la gioia infinita … solo con te … dolcissimo amore … soltanto tu … tutto il mio mondo … comincia da te, finisce con te … perché questo amore s’illuminerà d’eternità«). Nasilje v družini je mjuzikl – »za vedno«. Potreben bo obračun z abuzivnimi silami podrejanja. Potrebna bo osvobodilna fronta. Potrebno bo razsladkanje »zakona po italijansko«. Morala se bo spolitizirati. Morala bo na volitve. Kot 89 odstotkov Italijank. Vota!

Veliki Vittorio De Sica je leta 1964 – takoj po oskarjevski komediji Včeraj, danes, jutri – posnel romantično komedijo Zakon po italijansko, v kateri bogataški Domenico, ki ga igra Marcello Mastroianni, leta in desetletja izkorišča in ponižuje svojo ljubico Filumeno, ki jo igra Sophia Loren in ki na koncu z zaigrano smrtjo zruši ta abuzivni aranžma in prevzame oblast. Progresivna Delia in regresivni Ivano sta resnica Sophie Loren in Marcella Mastroiannija. Film Jutri je še en dan, čigar naslov zveni kot parafraza zadnje replike Scarlett O’Hara v spektaklu V vrtincu (»After all, tomorrow is another day«), je bil v Italiji huronski hit, pa čeravno je črno-bel, čeravno se dogaja v davni preteklosti, po II. svetovni vojni, in čeravno je videti tako neorealistično kot Tatovi koles ali Čistilci čevljev (okej, neoneorealistično), toda zgodba o ženski, ki skuša – s kombinacijo jeze, aktivizma in humorja – prebiti začarani krog patriarhalne »naravnosti« in samoumevne abuzivnosti, dobro povzema krik, ki se razlega še danes, ojačan z gibanjem #MeToo.

dD8ru7mFXuo