6. 9. 2024 | Mladina 36 | Družba | Intervju
»Pred 30 leti ni bilo nič zelo nenavadnega, če sta se v šoli stepla mladoletnika. Danes je drugače.«
Dr. Mojca Mihelj Plesničar, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in profesorica na tej fakulteti
© Borut Krajnc
Odziv lokalnih oblasti in državne politike na domnevno povečanje kriminalitete (in vse druge težave) v romski skupnosti je bolj ali manj represiven. Predvsem bolj. Pravosodju se očita, da je do Romov preveč popustljivo, zapori pa so jih hkrati polni. In bodo le še bolj. Strožji bo nadomestni zapor, mladoletne Rome bi pošiljali v zapor že s 14 leti. O kazenskopravnem reševanju vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, smo se pogovarjali z Mojco Mihelj Plesničar, ki raziskuje področje kaznovanja v kazenskem pravu, predvsem v povezavi z marginaliziranimi skupinami, med katere sodijo mladostniki, ženske, tujci in seveda Romi.
Kot je mogoče razumeti, se je vlada mehkim ukrepom odpovedala in je zdaj treba romsko skupnost (in njene mladoletne člane) urejati z jemanjem, omejevanjem pravic in represijo.
Gre za dve ločeni temi, ena so mladoletniki, druga so Romi. Temi sta v nekaterih stičnih točkah povezani, nista pa to identični temi. Kar se mladoletnikov tiče, ne moremo reči, da je država odpovedala. Res že 14 let sprejema poseben zakon o mladoletnikih, a veljavni sistem vseeno ni slab. Seveda ima svoje pomanjkljivosti, ni pa radikalno problematičen. Mladoletniška kriminaliteta v Sloveniji ni velik problem, s katerim se ne znamo spoprijemati. Marsikaj je mogoče izboljšati in je tudi treba izboljšati, ni pa stanje slabo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.