Bo tokrat uspelo?

Izid ob težko pričakovanem glasovanju, ki je na svetu RTV Slovenija potekalo prejšnjo sredo, je marsikoga presenetil. Že vseskozi je sicer veljalo, da ima Natalija Gorščak, dosedanja v. d. direktorice uprave, v boju za položaj predsednika ali predsednice uprave RTV Slovenija s polnim mandatom nekoliko prednosti pred protikandidatom Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija. A na koncu odločanje ni bilo nič kaj tesno: Natalija Gorščak je zbrala kar 11 glasov, za Mirka Štularja so glasovali štirje svetniki, tretji kandidat, Boris Tomašič, eno od vodstvenih imen propagandnega imperija stranke SDS, pa je po pričakovanjih ostal povsem brez podpore. En glas je bil neveljaven.

Že na seji sveta se je pokazalo, da je nova predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak svetnike – tudi tiste, ki so prej menili, da bi moral najvišji položaj v našem največjem medijskem in kulturnem javnem zavodu po dolgoletnem odmikanju razvojnih izzivov nekam daleč v prihodnost, po dvanajstletnem finančnem izživljanju z zamrznjenim RTV-prispevkom s strani vlad vseh barv in po ravnokar preživetem ponovnem političnem prevzemu s strani stranke SDS zavzeti nekdo, ki z zgodovino in poznanstvi znotraj hiše ni kontaminiran – prepričala z vsaj tremi potezami.

Prva je bila narejena že pred razpisnim postopkom; potem ko je Zvezdan Martić, prvi predsednik uprave RTV po padcu nameščencev SDS, pred nekaj meseci odstopil in je kmalu zatem po manj kot letu dni od nastopa mandata v RTV-upravi pravzaprav ostal le še eden od štirih članov, je bila pripravljena dobesedno čez noč vskočiti na položaj v. d. predsednice uprave. Že prej je bila direktorica TV Slovenija, še prej je na RTV opravljala številna druga dela, tudi na mednarodni ravni, zaradi česar značilnosti javnih RTV-servisov v drugih državah dobro pozna, delovala je tudi v drugih medijih. Tokrat pa je prvič (in kot šele prva ženska) prevzela vodenje celotne javne RTV, in kot smo lahko slišali na seji sveta, naj bi bilo sodelovanje z njo precej bolj konstruktivno kot s prejšnjim vodstvom, pogovarjali naj bi se veliko in odkrito, tudi o zoprnih rečeh, in četudi niso vedno delili enakih pogledov, se je, kot kaže, vzpostavilo medsebojno spoštovanje.

Drugi ključni razlog, zakaj je Natalija Gorščak dobila tako odločno podporo sveta RTV, pa je bil njen program razvoja in upravljanja RTV Slovenija. Svetniki so po branju 15-stranskega dokumenta namreč priznali, da je pripravljen tako, kot naj bi bili programi dejansko videti. Še zlasti naj bi jih prepričale časovnice, pripisane k posameznim predlaganim ukrepom, saj je v sedanjih razmerah hitro ukrepanje nove uprave ključno.

Natalija Gorščak se dejansko vrača v vodstvo RTV Slovenija, saj je bila v času direktorja Igorja Kadunca direktorica TV Slovenija.

Kar nekaj ciljev si je Natalija Gorščak zastavila že v prvem letu mandata. Že do januarja 2025 bi preoblikovali trženje RTV, katerega delovanje zdaj ni optimalno, nekateri deli ne delujejo uspešno. Do marca – ali še prej – bi s pomočjo analiz poiskali odgovor na vprašanje, katera statusna oblika bi bila za RTV najprimernejša v prihodnje, in poskušali s tem predlogom sodelovati pri pripravi novega zakona o RTV Slovenija. Prav tako do marca bi poskrbeli za nastanek dveh strategij; prvo bi posvetili razvoju celotne RTV, drugo razvoju prepoznavnih blagovnih znamk RTV (ki so zdaj razpršene, nepovezane), promocije in odnosov z javnostmi.

Medtem bi se lotili motivacije zaposlenih za prihajajoče spremembe, ki bi vključevale tudi novo sistemizacijo delovnih mest – časovnica jo predvideva že za sredino prihodnjega leta. Še en hitri cilj bi bil prehod na spremljanje gledanosti na vseh platformah in kumulativno prikazovanje gledanosti. Že v letu 2025 bi se lotili tudi »nujne povezave programskih, produkcijskih in poslovnih procesov s financami«; za začetek z načrtovanjem polne cene oddaj, programskih pasov in spletnih strani, zdaj namreč načrtujejo predvsem tako imenovane zunanje stroške, ki pa pomenijo samo tretjino vseh stroškov, zato je poraba notranjih virov nepregledna, nadzor nad njo pa velik izziv.

Vse te spremembe, zlasti slednje, bi bile lahko podlaga za obsežnejše prestrukturiranje zavoda, za racionalizacijo delovnih in produkcijskih procesov. In to je, kot je razbrati iz programa Natalije Gorščak, pravzaprav eden ključnih srednje- in dolgoročnih ciljev. Njena rdeča nit je celovita prenova RTV-hiše na vseh področjih hkrati. Status quo, v katerem je hiša že vrsto let, se ji zdi škodljiv. Še več, prav »vztrajanja pri tem, da vse, kar imamo, moramo imeti in da se le tu in tam da nekaj narediti drugače, so nas pripeljala do točke, kjer moramo narediti preskok«. V pogovoru za Mladino je dodala, da se je sprememb treba lotiti zmerno in premišljeno: »Spremembe na RTV Slovenija morajo potekati kot preoblikovanje telesa z jogo, počasi, z veliko truda in temeljito.«

A eno so želje, predlogi, zelo smiselni in dobrodošli, drugo realnost. Celovite spremembe, čeprav nedvomno potrebne, bodo velik podvig – in še toliko večji, če jih ne bodo podprli tudi zaposleni. Podpora zaposlenih v velikem javnem zavodu, ki je del javnega sektorja in je posejan z nešteto vrtički in interesi, pa je že v času statusa quo plaha ptica. Ob glasovanju v svetu RTV je del zaposlenih svoje glasove namenil protikandidatu Mirku Štularju, ki na Radiu Slovenija uživa visoko podporo. Do Natalije Gorščak naj bi bili nekateri nekoliko zadržani, ker je na vodstvenem položaju že bila, kot direktorica TV Slovenija, a do kakšnih večjih sprememb takrat ni prišlo. Res pa je, da je takrat tudi ona imela nadrejenega, generalnega direktorja Igorja Kadunca.

Natalija Gorščak pravi, da kandidature, če ne bi iskreno verjela, da so obsežnejše spremembe, tudi s podporo zaposlenih, mogoče, ne bi sprejela. Zaveda se, da so spremembe v glavi, v razmišljanju, tiste, ki jih je vedno najtežje doseči. Terjajo namreč, da sami sebi priznamo, da vedno lahko delamo še boljše. »Vsake spremembe v organizacijo lahko prinesejo neko mero stresa. Vendar si nekateri zaposleni na RTV Slovenija sprememb zelo želijo, saj se zavedajo, da sicer nikoli ne bomo izšli iz sedanje situacije. Verjamem, da nam bo v pogovorih uspelo prepoznati, da imamo skupne cilje, da bomo k spremembam pristopili konstruktivno, tudi v dialogu s sindikati, in da bomo RTV skupaj potegnili naprej in mu omogočili, da se razvije v sodoben javni RTV-servis.«

Dvome zbuja zlasti kandidat Natalije Gorščak za člana uprave Aljoša Pečan Gruden. Zamenjal je veliko število zaposlitev, med drugim je bil svetovalec Zmaga Jelinčiča.

Omenili smo dva ključna razloga, zakaj so svetniki prejšnjo sredo Nataliji Gorščak namenili veliko večino glasov. Kateri je tretji? Povezan je s tem, da je kot edina od kandidatov razkrila tudi imeni tistih, s katerimi bi spremembe uresničevala. Za manjkajoča člana uprave RTV je predlagala dva pravnika, Nevenka Črnko bi prevzela finančno plat poslovanja in sprememb, Aljoša Pečan Gruden bi bil pristojen za kadre in pravo. To pomeni, da bi uprava lahko strnila vrste že kmalu in bi, drugače od prejšnje, najverjetneje lahko delovala kot uigrana ekipa. Hkrati pa bi izpolnila pričakovanja vseh tistih, ki so si želeli, da bi RTV vodili »zunanji« ljudje, saj nihče od predlaganih kandidatov z RTV doslej ni sodeloval.

In kdo sta kandidata? Nevenka Črnko je prekaljena, izkušena strokovnjakinja za finance in poslovanje, nekoč je delovala v NLB, tam je vodila kritizirani projekt Sigma, a po mnenju poznavalcev bi bilo krivično, če bi ji pripisali odgovornost zanj, bil naj bi »večji od nje«. Prva Janševa vlada jo je imenovala v upravo Hita, iz katere je nato predčasno odstopila. Po drugi strani si je v Telekomu Slovenije kasneje nakopala srd uprave iz SDS, ko se je kot vodja kontrolinga uprla načrtom po izpeljavi izjemno precenjenega posla s podjetjem Actual I.T..

Aljoša Pečan Gruden je v času ministra Gantarja deloval na ministrstvu za informacijsko družbo, kasneje na Mobitelu, T-2, Dinersu, pod ministrom Počivavškom je bil neuspešen pri kandidaturi za direktorja Agencije za varstvo konkurence. Nekaj časa je v državnem zboru deloval kot strokovni sodelavec Slovenske nacionalne stranke, kar pomeni, da se je ukvarjal z vsebinskimi tematikami, ki jih je ta stranka zastopala. Nekatere zaposlene po izkušnji, kakršno RTV pač ima, takšne povezave skrbijo. Tega jim ne gre zameriti. Skrb so izrazili tudi, ko je želel prejšnji predsednik uprave Martić za članico uprave imenovati kandidatko, povezano z isto stranko. »Iskala sem prav tak kader, kakršen je Aljoša, nekoga, ki se je strukturno ukvarjal tudi z digitalizacijo. Mislim, da so v tem primeru očitki odveč. Aljošo poznam še iz študentskih časov in vem, da s politiko ne želi imeti opravka. Prepričana sem, da smo pri svojem delu najprej profesionalci,« pravi Natalija Gorščak.