Glavni vzrok, da se je v Nemčiji okrepil nacionalsocializem

Dogajanje drame je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, kjer se naključno srečajo vsi tedanji družbeni razredi

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo 19. septembra ob 20. uri premiera drame Ödöna von Horvátha Kazimir in Karolina v prevodu Boruta Trekmana, ki je nastala v avtorski priredbi Nine Rajić Kranjac in Tiborja Hrsa Pandurja. Na Reki rojeni avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth (1901–1938) je dramo Kazimir in Karolina napisal leta 1932, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast.

Razpad Avstro-Ogrske, inflacija in ekonomska kriza kot posledice prve svetovne vojne so samo najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so bile glavni vzrok, da se je v Nemčiji okrepil nacionalsocializem ter da sta politično nasilje in množično iztrebljanje političnih nasprotnikov postala uzakonjena stalnica.

Po besedah Hrs Pandurja je cenzura Horvathu onemogočila javno umetniško udejstvovanje v Nemčiji, glavni vzrok za prepoved dela pa so bili njegov antifašizem in kritike nacionalsocializma. Kljub delovni prepovedi in statusu izgnanca pa se je Horvath po letu 1933 izogibal javni kritiki Hitlerjeve oblasti, saj je, kot mnogi kulturniki tedaj, naivno pričakoval, da bo ta oblast kratkotrajna.

Določena stopnja samocenzure se po besedah Hrsa Pandurja kaže tudi v genezi Kazimirja in Karoline, kar je osnovni razlog, zakaj sta se z Nino Rajić Kranjac odločila za temeljito priredbo, ki se precej razlikuje od Horvathove zadnje verzije. Arhivska dokumentacija te drame je ena najbolje ohranjenih v Horvathovem opusu, v obsežni, 600-stranski izdaji iz leta 2009 je pet različnih verzij. Priredba, ki ohranja Horvathov dramaturški lok ter skoraj vse dialoge, situacije in like, je po njegovih besedah razširjena in predelana s pomočjo zavrženih zapletov, likov in dialogov, ki jih v zadnji Horvahovi različici ni.

Dogajanje drame je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se naključno srečajo vsi tedanji družbeni razredi. Osnovno gonilo drame, postavljene v čas množične brezposelnosti, je na videz banalen razhod med brezposelnim šoferjem Kazimirjem in nižjo uradnico Karolino.

"Če pri Shakespearu zaljubljenca ločujeta klana, ki oba izhajata iz višjega razreda, Kazimirja in Karolino razločuje razred; če je prvi vzvišena drama o vzvišenih čustvih in ljudeh, ki nas navdaja s tragičnim patosom, je druga burka, ki neposredno prikazuje nizkotnost ljudi v kapitalistični družbi. Vendar menim, da sta pravzaprav del istega ideološkega ozadja kapitalistične moderne, le da se kažeta na različne načine."

Muanis Sinanović

"Naslov igre nas takoj spomni na Romea in Julijo. In res gre za tekst, ki je na prvi pogled na glavo obrnjena različica Shakespearovega. Če pri Shakespearu zaljubljenca ločujeta klana, ki oba izhajata iz višjega razreda, Kazimirja in Karolino razločuje razred; če je prvi vzvišena drama o vzvišenih čustvih in ljudeh, ki nas navdaja s tragičnim patosom, je druga burka, ki neposredno prikazuje nizkotnost ljudi v kapitalistični družbi. Vendar menim, da sta pravzaprav del istega ideološkega ozadja kapitalistične moderne, le da se kažeta na različne načine," je v gledališkem listu zapisal Muanis Sinanović.

Ker je Ödön von Horváth v svojih dramah seciral socialnopolitične teme srednjeevropskega miljeja, je v obdobju med obema vojnama slovel kot mojster prikazovanja usod obubožanih in brezperspektivnih delavcev, predvsem pa zaslepljenih uradnikov in meščanov srednjega razreda, ki so s svojo podporo prispevali k vzponu Hitlerja na oblast.

Uprizoritev je režirala Nina Rajić Kranjac, ki je tudi avtorica glasbenega izbora. Dramaturg in prevajalec dodatnih besedil je bil Tibor Hrs Pandur. Likovno podobo so zasnovali scenografka Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Za zvočno in jezikovno podobo so poskrbeli avtor glasbe in zvoka Branko Rožman, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in lektor Martin Vrtačnik. Pri nastajanju uprizoritve so sodelovali tudi asistent režiserke Jaka Smerkolj Simoneti, asistent dramaturga Tilen Oblak in asistentka kostumografke Nina Čehovin.

Igrajo Primož Pirnat, Jana Zupančič, Karin Komljanec, Gregor Gruden, Matej Puc, Mojca Funkl, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Bernarda Oman, Lotos Vincenc Šparovec, Uroš Smolej, Jure Rajšp k. g., Gaber K. Trseglav, Lena Hribar Škrlec in Diana Kolenc k. g.