Gospodinjstvo za začetnike

za +

Mama Dita.

Gospodinjstvo za začetnike nas takoj potegne med mladeniča in mladenki, ki v primestni skopski hiši ravno pojejo in plešejo in norijo, a nam ne pove, kdo je kdo in kdo je komu kaj, ampak nas prepusti fluidnosti, eksperimentalnosti in radikalnosti odnosov, tako da šele en passant ugotovimo, kdo so ljudje, ki živijo v tej hiši: tu so Dita (Anamaria Marinca), lezbična socialna delavka albanskega rodu, lastnica te hiše, njena partnerka Suada (Alina Serban), Romkinja z dvema hčerkama, najstniško Vaneso (Mia Mustafa) in petletno Mio (Dzada Selim), in Toni (Vladimir Tintor), lakonični gej srednjih let, ki je prek Grindrja spoznal Alija (Samson Selim), devetnajstletnega romskega geja, sicer Ditin stari prijatelj in formalno – ne pa tudi biološko – oče obeh Suadinih hčerk.

Vzdušje je bujno in hrupno, gospodinjstvo kaotično in polemično (Vanesa – v slogu Jennifer Coolidge iz druge sezone Belega lotosa – policiji komično zagotavlja, da jo je ugrabila »gejevska sekta«), konflikti so modus operandi, jeza je modus vivendi, seks je ekstatičen, nihče ni brez problemov (Suada umira za redko boleznijo, Toni hoče, da Ali ostane ipd.), toda med njimi obstaja neverjetna kemija, pa čeravno ta brutalno neobičajna, strastna, entuziastična, vročekrvna skupnost LGBTQ – ta samozadostna utopija, ta ultimativna razširjena družina (atomska, prav res, nuklearna!), ta trdnjava kvirovske solidarnosti, ta varna hiša, metropola hiperaktivnih manjšincev, sočnih marginalcev, spontanih anarhistov in avtsajderjev, obkoljenih s zatiralskimi predsodki, diskriminacijo, rasizmom, homofobijo, silami tradicije in varuhi politike »dveh spolov« – izgleda tako začasno kot prekariat, ki se v neoliberalnem kapitalizmu – sredi te regresivne, asocialne dirke navzdol – nenehno bori tako za preživetje kot svobodo.