Boksar

proti

Poljski bik.

Boksar, najnovejši film Mitje Okorna, ki je kariero začel v Sloveniji (Tu pa tam) ter jo nadaljeval na Poljskem (Pisma sv. Nikolaja, Planet samskih) in v Kanadi (Life in a Year), si domišlja, da je Pobesneli bik (Intermezzo iz Mascagnijeve opere Cavalleria rusticana zamenja instrumental iz rock balade Still Loving You), zato ne preseneča, da so borbe posnete tako naturalistično, da udarci včasih zabolijo.

No, ti udarci so »vrhunec« tega uro predolgega filma, medtem ko je vse ostalo v odiseji Jedrzeja (Eryk Kulm), blazno jeznega, ambicioznega, hormonskega, nezadržnega poljskega boksarja (»pravega« alfa moškega), ki hoče postati največji in ki pred zloveščimi komunisti (od njegovega očeta, prav tako boksarja, so terjali, da izgublja proti sovjetskim boksarjem) zbeži na Zahod, kjer podleže čarom kapitalizma (denarju, seksu, drogam, korupciji, slavi) in kjer ima možnost rimejkirati očetove namerne poraze (z izgubo profitiraš), ne le preveč utrudljivo predvidljivo, ampak tudi preveč arbitrarno, saj se stvari dogajajo tako deus-ex-machinsko (tu vsi umrejo ravno v pravem trenutku, razbitemu, pobitemu Jedrzeju se vedno ravno v pravem trenutku čudežno vrne moč ipd.), da divji, intenzivni trenutki delujejo vse preveč banalno, mirni, intimni trenutki, ki so bili prej, v Pismih sv. Nikolaja in Planetu samskih, Okornov forte, pa vse preveč slovensko. Vse to, kar Jedrzej počne v kapitalizmu, bi lahko brez problema počel tudi v socializmu. Povedati nima kaj. Njegova naivnost je nekompleksna. Rabi le ring. Hočem reči: v kletko zleze sam. Brez kletke ne more. Ta film bi se lahko v celoti odvrtel na Poljskem v času socializma, pa ne bi bilo nobene razlike.

Boksar je antikomunistični film v času, ko komunizma ni več nikjer. Ja, še vedno se bori proti komunizmu – kot Janša. In ja, slavi to, kar je v kapitalizmu najslabše – kot Janša. Boksar dvakrat, v uvodnem in finalnem napisu, poudari, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – v času komunizma – iz Poljske zbežalo ogromno ljudi, a pozabi, da je ogromno Poljakov zbežalo tudi iz predkomunistične Poljske in postkomunistične Poljske, zato se že veselimo filma Boksar 2, ki se bo začel z napisom: »Po padcu komunizma je Poljsko zapustilo več kot dva milijona Poljakov.« (Netflix)