Naša last

Vrednotenje naše skupne dediščine med protesti v času tretje Janševe vlade 

V torek, 1. oktobra, bood ob 19. uri v Galeriji Jakopič odprli razstavo Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki predstavlja obdobje, zaznamovano s pandemijo covid-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji, pri čemer v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografa pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine.

Zamisel o zbiranju teh fotografij v skupni arhiv se je izoblikovala že med prvimi akcijami leta 2020 in se je krepila vse do zadnjega vala demonstracij pred parlamentarnimi volitvami aprila 2022. V procesu snovanja razstave se je vzpostavila skupnost 19 profesionalnih in amaterskih fotografov različnih generacij, ki so redno fotografirali proteste ter so s kuratorjema Julijo Hoda in Metodom Blejcem sooblikovali postavitev v Galeriji Jakopič.

Fotografija ostaja ključno orodje za dokumentiranje pomembnih gibanj, saj kljub izzivom digitalne dobe ohranja pozicijo očividca in sposobnost pripovedovanja zgodb. Razstava Naša last predstavlja obdobje, zaznamovano s pandemijo covid-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji, pri čemer v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografa pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine. Na razstavi bo na ogled več kot 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj (med njimi so tudi fotografi Mladine Luka Dakskobler, Borut Krajnc, Gašper Lešnik, in Janez Zalaznik).

V času, ko je pandemija covida-19 korenito zaznamovala družbeno krajino po vsem svetu, so družbena gibanja v Sloveniji kot odgovor na posledice vladnih ukrepov in v znak nezadovoljstva s politično situacijo zavzela držo, izrazito angažirano proti sistemom moči ter podkrepljeno s številnimi shodi, protesti, državljansko nepokorščino in drugimi oblikami aktivizma. Od samega začetka so demonstracije spremljali tudi fotografi, ki so kljub zahtevnim delovnim pogojem dosledno dokumentirali več kot 170 dogodkov v prestolnici in drugod po državi.

Razstava slovenske protestne fotografije poudarja vlogo in pomen fotografa pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine ter si prizadeva iz posameznih fotografskih fragmentov sestaviti dokument obdobja, ki bo postal naša skupna last.

Izbrane fotografije so razvrščene v tematske sklope, ki ponazarjajo različne elemente protestov. Nova realnost razkriva dihotomijo javnega prostora v času protikoronskih ukrepov, od izpraznjenih ulic med policijsko uro do napolnjenih trgov med shodi. Besede na transparentih, v manifestih, parolah in poeziji izražajo ideale in zahteve protestnikov, krepijo medsebojno solidarnost ter sooblikujejo javni diskurz, simboli – od ustaljenih motivov, kot so zastave in rože, do sodobnih, kot so kolesa in zaščitne maske – pa gradijo vizualno podobo demonstracij in posledično naš kolektivni imaginarij. Fotografski portreti izpostavljajo obraze protestov, krepijo njihove individualne glasove in hkrati poudarjajo vključujočo naravo družbenega aktivizma, ne glede na to, ali gre za znane osebnosti ali za naključne posameznike.

"Vsak protest je performans, v katerem udeleženci z načrtovanimi in usklajenimi dejanji javnosti sporočajo svoja prepričanja. Koreografirani gibi, skandiranje, uporaba kostumov, mask in rekvizitov služijo kot sredstva za izražanje nestrinjanja ali podpore in s svojo barvitostjo povečujejo prepoznavnost protesta. Med drugim je fotografija tudi orodje za dokumentiranje odzivov na demonstracije, njena naloga je, da beleži interakcije med protestniki, javnostjo in predstavniki oblasti, tudi konflikte in represijo. Zadnji sklop razstave je zato posvečen portretom fotografov ter osvetljuje njihova skupna prizadevanja in izzive, s katerimi so se soočali na terenu," so zapisali v Galeriji Jakopič.

Na razstavi bo na ogled več kot 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj (med njimi so tudi fotografi Mladine Luka Dakskobler, Borut Krajnc, Gašper Lešnik, in Janez Zalaznik).

Izbor predstavljenih fotografij, ki je nastal med živahnim sodelovanjem, so dodatno obogatila dela 19 fotografov in fotografinj, izbrana na podlagi odprtega poziva. Z namenom odstiranja najrazličnejših pogledov na našo kolektivno izkušnjo pa na razstavi namenjajo prostor tudi obiskovalcem, ki želijo z javnostjo deliti lastne fotografske vtise iz tega obdobja.

Razstava slovenske protestne fotografije poudarja vlogo in pomen fotografa pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine ter si prizadeva iz posameznih fotografskih fragmentov sestaviti dokument obdobja, ki bo postal naša skupna last.