Nikola Tesla: Valovi prihodnosti

»Tesla se je odpovedal seksu, da bi lahko vso energijo posvetil znanosti,« pravi Marina Abramović, kraljica performansa. Vsekakor, Tesla je čakal »višjo stopnjo zrelosti« – onstran seksa, a tudi onstran kapitalizma. Bil je utopist. V dokuju Nikola Tesla: Valovi prihodnosti, ki ga je posnela Janja Glogovac, biografinja Josipa Broza Tita (Tito, 2001), in ki po nedavni premieri na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru zdaj potuje po Sloveniji, izvemo, da se je leta 1878 zaposlil v mariborski orodjarsko-livarski delavnici Druško, toda mestna žandarmerija ga je naslednje leto iz Maribora izgnala v rodni Gospić – bolj ali manj zaradi klateštva. Zapisali so, da nima sredstev za preživljanje, da nima denarja in da nima vizije za prihodnost. Pa je odšel v Ameriko, da bi izumil prihodnost.

Z izmeničnim tokom, svojim velikim izumom, je razsvetlil Chicago, lansiral »dobo elektrike« in spremenil zgodovino. Izumljal je s hitrostjo klika – visokofrekvenčni tok, opis vrtečega se elektromagnetnega polja, trifazni motor, trifazni tok, radijska in brezžična komunikacija. Izumljal je z mističnim zanosom umetnika. Odkril je, da ima vse svojo frekvenco, tudi možgani, srce in Zemlja, ki je »prevodnik neomejenih razsežnosti« (nič ne more ubiti njene naravne frekvence), ponujal daljinsko vodene robote (da ljudem ne bi bilo več treba v vojno) in formulo človeške energije (masa, pomnožena s hitrostjo na kvadrat), trdil, da svetlobna hitrost ni najhitrejša, skušal odkleniti vesolje, razmišljal zunaj ustaljenih okvirjev in – kot da bi slutil možnost podnebnih sprememb – priporočal pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov. »

Njegov največji projekt je bila brezžična oskrba z brezplačno elektriko,« slišimo v dokuju Nikola Tesla: Valovi prihodnosti. S stolpom Wardenclyffe (»radijsko mesto«), ki naj bi vsem ljudem zagotavljal dostop do brezžičnega signala, je napovedal mobitel, internet, email in družbena omrežja. »Naš komunikacijski sistem je tak, kot si ga je zamislil Tesla.« Tesla, sin pravoslavnega duhovnika in izumiteljice, ki menda ni maral rokovanja, je bil Stephen Hawking in Steve Jobs svoje dobe, izumiteljski zvezdnik (poznal je vse velike, vsi so ga poznali, dobival je priznanja, naslovnice ipd.), ki ga je Thomas Alva Edison, izredno podjetni izumitelj, tako sovražil, da je posnel, kako izmenični tok usmrti slona – še huje, tako ga je preziral, da je izumil električni stol.

Tesli so ukradli patente, ideje, vizije in Nobelovo nagrado, potem pa ga črtali – kot da ga ni bilo. Ni filmske slike Nikole Tesle, ni posnetka njegovega glasu. Pa je izumil prihodnost. Ironično, slišimo: izumitelj radijske in brezžične komunikacije je na stara leta v parku hranil golobe, najstarejši »način« komunikacije. Še bolj ironično pa je, pravi Mira Furlan, da je postal avtomobilska znamka. Zakaj so Teslo izigrali, pokradli in zatrli? Ker je bil pred svojim časom, ker je preveč vedel, ker svet ni bil pripravljen na njegovo genialnost, ker je bil žrtev zarote – ali preprosto zato, ker ni razumel kapitalizma? Razumel je, kako deluje elektrika in kako bo deloval internet, ni pa razumel, kako deluje trg. Ni ga večjega zarotnika od kapitalizma.