4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
Bodo izkazali spoštovanje Svetlani Makarovič?
Predsednica novega upravnega odbora Prešernovega sklada je Zdenka Badovinac
Zdenka Badovinac (ob njej je srbska umetnica Marina Abramović).
© Profimedia
Te dni je mandat začel nov upravni odbor Prešernovega sklada, katerega ključna naloga je, da vsako leto objavi javni poziv k podaji predlogov za podelitev najvišjih nagrad za umetniško ustvarjanje in o nagrajencih nazadnje tudi odloči. Ta organ je enkrat bolj konservativen, drugič bolj progresiven, odvisno od političnih barv vlade, ki ga imenuje. Le nekajkrat doslej pa je postregel z zares vprašljivimi, ideološko obarvanimi odločitvami. Leta 2014 je upravni odbor pod vodstvom Janeza Bogataja, denimo, nagrado Prešernovega sklada namenil Jožetu Možini in njegovemu dokuju o Pedru Opeki. Leta 2000 pa je izsilil nagrado za življenjsko delo za patra Marka Rupnika. Druga nagrajenka za življenjsko delo Svetlana Makarovič se je nagradi takrat protestno odpovedala. Ko pa jo je dve desetletji kasneje želela dobiti, ji upravni odbor plakete ni hotel izročiti. Celo trmaril je in s tem izkazal nespoštovanje do umetnice.
Ta sestava upravnega odbora, izbira ministra za kulturo Vaska Simonitija iz stranke SDS, je delo končala letos. Vodil jo je Jožef Muhovič, spoštovan profesor umetnostne zgodovine, ki pa v nagovorih na državnih proslavah ob kulturnem prazniku, na katerih podeljujejo Prešernove nagrade, ni mogel skriti, kakšen je njegov svetovni nazor. Njegov predhodnik Vinko Möderndorfer se je najodločneje zavzemal za boljši (tudi finančni) položaj umetnikov in je znal kritično ošvrkniti vse vlade, ki za kulturo niso storile dovolj, Muhovič pa je v prvem govoru leta 2021 denimo voščil »prešeren praznik slovenstva in duhovne osvežitve«.
Poslej bo uvodne nagovore na proslavah ob kulturnem prazniku pripravljala Zdenka Badovinac. Novi 15-članski upravni odbor Prešernovega sklada jo je izvolil za predsednico in tako je za Meto Hočevar, ki je bila upravni odbor vodila med leti 2000 in 2004, postala šele druga ženska na tem položaju. Kompetence za opravljanje funkcije ima, saj je vplivna akterka v slovenski kulturi in mednarodno ena najvplivnejših kulturnih delavcev pri nas. Skoraj tri desetletja je vodila Moderno galerijo, dokler se ni minister Simoniti (in pred njim že minister Poznič iz SD) odločil, da mora oditi. Njen naslednik je sprejel več škodljivih odločitev, ona je odšla za direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu. Danes je upokojena, a nikakor ne miruje, pripravlja nekaj razstav, ki so že ali še bodo na ogled doma in na tujem. Nedavno se je prvič politično aktivirala, na listi Levice je kandidirala za poslanko v evropskem parlamentu.
Ena prvih priložnosti, da novi upravni odbor Prešernovega sklada pokaže profesionalnost in širino, je, da pesnici in pisateljici Svetlani Makarovič izkaže spoštovanje. Dodaten angažma pa je pričakovati tudi od nove sestave nacionalnega sveta za kulturo, ki je začel delovati te dni. Vodenje najvišjega neodvisnega organa na področju kulture za Uršulo Cetinski, ki se te dni poslavlja s položaja generalne direktorice Cankarjevega doma, prevzema Jurij Krpan, ustanovitelj Galerije Kapelica – galerije za sodobno raziskovalno umetnost.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.