»Literaturo so dolgo pisali moški z moškega zornega kota«

IZJAVA DNEVA

"Svojih zgodb zavestno ne izbiram, odzivam se na tiste, ki me nagovarjajo. Od nekod mi stopijo v glavo, se v njej začnejo sukati, vrteti in vrtati in me ne pustijo, dokler jih ne zapišem. Z žensko problematiko se zavestno – v političnem smislu – ne ukvarjam, zame to ni vnaprej zastavljena misija: preprosto zgodi se, sledi mojim zanimanjem, navdihu, radovednosti. Neko spontano, neizsiljeno bližino čutim z življenjskimi zgodbami žensk, ki so morale zase pljuvati kri. Zato med njihovimi gubami iščem, izkopavam spominske ključe, ki bi nas kot skupnost prepričali, da je enakopravnost izborjena, nič kaj samoumevna pravica. Literatura je v tem procesu osamosvajanja, čez vse žanrske razlike, s prenašanjem in pričevanjem, s poglabljanjem, navdihovanjem, s čuvanjem in iskanjem poti in prehodov, odigrala ključno vlogo."

"Zgodovinski problem ostaja: slednjo so dolgo pisali moški z moškega zornega kota. Ženska je v učbenikih še zmeraj nezadostno predstavljena, podcenjena, skoraj neznatna – kakor izjema, ki potrjuje pravilo. Evropska unija je pred več kot dvajsetimi leti podprla načrt posodobitve učnih gradiv v smeri spolno objektivnejše zgodovinske pripovedi. Vrzel ostaja, saj vsak institucionalni korak nujno zahteva dobro voljo nekoga, da tudi zakoraka. Ženske, vzemite v roke svoj glas, tisti, ki nam je bil nasilno odvzet."

(Pisateljica Ilaria Tuti o tem, kako naj danes govori ženska literatura; v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo)