Henry Fonda za predsednika

zelo za

My name is Nobody!

To, kar je Thom Andersen z esejističnim dokumentarcem Los Angeles Plays Itself (2003), skompiliranim iz filmov, ki so se dogajali v Los Angelesu, naredil za Los Angeles, Alexander Horwath z esejističnim dokumentarcem Henry Fonda za predsednika, skompiliranim iz filmov, ki jih pilotira Henry Fonda, naredi za Ameriko. Los Angeles je igral Los Angeles – Henry Fonda je igral Ameriko. Veljal je za »tipičnega Američana«, za »kvintesenco Amerike«, za njeno »vest«. Vedno je bil zadržan, umirjen, nevsiljiv, zanesljiv, emocionalno distanciran, premišljen, preudaren, liberalen, alternativa ameriški toksični »možatosti«, varuh liberalne demokracije.

Igral je predsednika divjega zahoda, Wyatta Earpa (Moja draga Klementina, 1946), predsednika Abrahama Lincolna, rešitelja Amerike (Mladi gospod Lincoln, 1939), Toma Joada, utelešenje ameriškega sna (Sadovi jeze, 1940), porotnika, ki loči med enoumjem in konsenzom (Dvanajst jeznih mož, 1957), slehernike, ki na lastni koži izkusijo makartizem, zakon linča, demagogijo in druge ameriške fašizacije (Samo enkrat živite, 1937; Po krivem obtožen, 1956; Vislice za nedolžnega, 1943; Begunec, 1947), rešitelje demokracije (Nasvet in privolitev, 1962; Najboljši človek, 1964), fiktivnega predsednika, ki skuša Ameriko in svet rešiti pred jedrsko apokalipso, pri čemer – v zameno za nenamerno ameriško jedrsko bombardiranje Sovjetske zveze – pristane na sovjetsko jedrsko izničenje New Yorka (Kritična točka, 1964).

Amerika je bila produkt strašnih dilem, peklenskih zakulisnih potez. Nihče ni vedel, kako nastaja Amerika. Le Fonda, ameriški Faust nizozemskega rodu. Samokritičen. Samozatajen. Še celo njegovemu neizsanjanemu notranjemu mraku – njegovi ekstazi ameriške gotike – je bilo mogoče zaupati. »V njem je bil krik, ki ni bil nikoli izkričan, in smeh, ki ni bil nikoli izsmejan,« slišimo. Horwath, avstrijski filmski kritik, nekdanji direktor Viennala in Avstrijskega filmskega muzeja, ne pušča nobenega dvoma, da je bil Henry Fonda totalni in absolutni antiTrump. Vsakič, ko je Amerika v dvomih, bi morala poklicati Henryja Fondo. Vsi demokratski predsedniki ga ciljajo, a nihče ga ne zadene. HFZP je film leta. (Kinodvor – 4. november, predvečer ameriških volitev, na katerih bo Henryja Fondo emulirala Kamala Harris)