Don DeLillo: Tehtnica

+ + + +

V meglici namenov in zarot

Tehtnica je konec osemdesetih let spisan roman velikega ameriškega pripovednika Dona DeLilla (1936) o dogodkih v Dallasu, ki so pretresli 20. stoletje in njegovo samodojemanje. Seveda gre za atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki ga je ustrelil Lee Harvey Oswald, njega pa zadolženi lastnik dallaških zabavišč takoj po aretaciji. V podobnem, pospešenem tempu so potem izginjali, se obešali, bili ustreljeni v tilnik ali glavo še številni, katerih niti vodijo do uboja JFK.

DeLillo poudarja, da je njegova knjiga fikcija, da ne sledi vsemu tistemu, okoli česar se zgošča dallaška konspirologija. Čeprav z likom preiskovalca, ki upokojen prejema dokumente od »skrbnika«, da bi jih uredil, prihaja na plan ravno ta razsežnost; nezmožnost kakršnekoli resne teorije, ker je dokumentov preveč, ker so med njimi tudi popolnoma fikcijski in – gre za delo tajnih služb – nalašč zavajajoči. Resnica, njena naključnost, dejstvo, da je vse govorilo v prid atentatu, na vseh ravneh, in da je bilo, po DeLillu, samo vprašanje časa, kdo in kdaj, vse to bo ostalo za večno zakopano v poplavi dolgoveznih poročil in sklepov komisij.

Kljub temu DeLillo rekonstruira atentatorjevo življenje, šikaniranje vrstnikov, ker sta bila z materjo revna in ves čas na sledi boljšemu življenju, torej mobilna in neustaljena, pa zanimanje za politiko. To ga je pognalo na lov za skrivnimi levimi združenji in v Sovjetsko zvezo, kjer se je poročil, se odpovedal državljanstvu, ga dobil nazaj, agitiral za Kubo in Castra in privolil v nejasno vlogo v atentatu, ki bi moral spodleteti, vendar ni. DeLillovo izhodišče je namreč domneva, da so po vseh neuspelih atentatih na kubanskega voditelja Castra poskušali isti učinek doseči z lažnim streljanjem na JFK: s tem napraviti Kubo spet dostopno ameriškim naložbam. V to so vmešani proticastrovski prebežniki s Kube, načrtovalci neuspele akcije v Prašičjem zalivu in veterani v pripravljanju pučev v korist družbe United Fruit in podobnih bananarskih srednjeameriških prevratov.

Kar je v Tehtnici, ki je naslov dobila po Leejevem horoskopskem znamenju, tudi po njegovem omahovanju in izgubljenosti, nihanju v karieri od marinca do vernika v sovjetsko preobrazbo družbe, najprivlačneje, je osebna zgodovina atentatorja. Nepomembnega in retorično zakrnelega aktivista, ki se znajde v navzkrižju velikih zakulisnih političnih interesov in iger, ki včasih spominja na Salingerjevega poba iz Lovilca v rži; tavanje po parkih, špricanje šole, iskanje zaposlitve in identitete, vse na nejasni meji med odtujenostjo in genialnostjo. Njegova mati se trudi in izdela lastno teorijo o zaroti, snaha po Leejevi smrti nima več jezikovnih težav in se ji zdi vpletena. Povezana. Kot na stranski tir postavljeni operativci Centralne in Zvezne službe, pripadniki proticastrovskih ali prokubanskih milic na vežbališčih Organizacije. Velik roman, v katerem preberemo, da bi bilo branje poročil in analiz in špekulacij o dallaškem atentatu čtivo, vredno Joyceovega popisa enega dneva in notranjega sveta trojice epskih junakov v labirintih Dublina.