Jeff Deutsch: Hvalnica dobrim knjigarnam

+ + + + +

Ko bi knjiga ne bila esej, bi jo Márquez naslovil – Knjigarne v času Amazona.

Odkar je spletni trgovec zasedel večino trga, stavbe knjigarn izumirajo, na Slovenskem so bolj ali manj samo še prodajna niša knjižnih založb. Ni ga investitorja, ki bi denar naložil v prodajo knjig na policah.

Chicaški knjigarnar Deutsch je dolgoletni vodja znamenite knjigarne zadruge Co-op, zato njegovo delo ni svetovno popotovanje po šarmantnih bukvarnah, ki dajejo iskrivost svojim mestom in ljudem v njih. Namesto tega išče model, kako ohraniti svojo zadrugo. Knjiga namreč funkcionira zunaj parametrov prodaje drugih izdelkov. V Co-opu prodajo na leto 28 tisoč izvodov, od tega 17 tisoč v enem samem izvodu, kar pomeni, da je vsako knjigo od teh poiskal en sam bralec. Na policah torej imajo enormno količino produktov, ki čakajo na enega samega kupca. Proti zakonom lukrativne trgovine!

A čemu se sploh iti modernega Don Kihota? Avtor vidi bit knjige v tem, da je postavljena na knjižno polico. Njena prednost pred e-nakupom ni v možnosti listanja, ampak so to sosede. Vedno je postavljena zraven drugih in obiskovalec knjigarne, ki ga definira to, da ob vstopu še ne ve, kaj sploh bi kupil, brska med knjigami. Pogled mu od ene prehaja k drugi, od te k tretji in recimo pri deveti ga pritegne kaj, za kar poprej niti ni vedel, da išče. Prav knjigarna omogoča brskanje kot poseben modus percepcije. To vodi v razmišljanje, še več – v iskanje samega sebe, ko me nepredvidljivi notranji impulz zapelje v točno določeno knjigo, o kateri poprej nisem niti pomislil, da bi lahko obstajala. Posebni kraj torej, ki ponuja možnost preizpraševati lastna prepričanja. A poleg dialoga s samim seboj še dialog s knjigarnarjem in drugimi obiskovalci knjigarne, ki pa ne spada med vljudnostna kramljanja, ampak med redka srečanja neznanih poznavalcev. Upravičena hvalnica.