Isaac Asimov: Temelji I–III

+ + + +

Ves čas na robu propada

Ameriški pisatelj in profesor biokemije na Univerzi v Bostonu Isaac Asimov (1920–1992) je Temelje najprej izdajal sproti, kot serijo kratkih romanov, osredotočenih na propad imperija, katerega krize spremlja več stoletij. Obširen literarni premislek o prihodnosti je spodbudila (tudi) kronika propada rimskega cesarstva, obenem zadrege z načrtovanjem in refleksijo smeri razvoja veljavnega svetovnega reda iz sredine prejšnjega stoletja. Vesolje, galaksija, vse naj bi bilo permanentno izpostavljeno vsakovrstnim grožnjam, vojnam, spletkam, in obsežen cikel se začne, ko Seldon, znanstvenik in izumitelj posebne znanosti o razvoju psihozgodovine, izsili, da ga s somišljeniki deportirajo na obrobje vesolja, v zavetje zakotja. Tam ustanovijo Temelje, ustanovo in skupino znanstvenikov, ki se borijo za ohranjanje znanja; ena od predpostavk psihozgodovine namreč kaže, da bo v razvoju prišlo do nazadovanja, predvsem pa je mogoče obdobje vojn skrajšati z ustreznimi ukrepi, mogoče je zaobiti ali vsaj skrajšati krize in jih narediti manj nevarne.

Temelji so zgodba o uspehu, saj beremo ne le o prvih Seldonovih pogovorih s sodelavci, ki jim predstavi zvijačni načrt preselitve znanstvenikov, temveč posamezne etape spremljajo navedki iz Galaktične enciklopedije, ki je ključni projekt Temeljev. Seldon – Isaac Asimov – namreč vnaprej predvidi, kaj bodo paradigmatske stalnice prihodnjih dob. Enkrat bo prevladovala vojaška in jedrska tehnologija. Potem religija, podprta ravno s tehnološkimi inovacijami, ki postanejo predmet čaščenja. Naslednjič spet se bo moč posameznih galaktičnih središč kazala s trgovskim vplivom.

Asimov zgodbo podaja prek različnih nosilcev, trgovcev v obrobnih regijah, počitnikovalcev na turističnih planetih, vojaških voditeljev, pretežno z napetimi dialogi. Manj je razglabljanja ali napovedi o razvoju in delovanju tehnologij, čeprav so te nadaljevanje današnje, jedrske. Ne ukvarja se z različnostjo ras in rodov, vsi govorijo en jezik, vse je podano bolj v škrto orisani kostumografiji.

Nato dogajanje prestavi v mentalno sfero; ne le podkupovanje z izbranimi izdelki, ne le čaščenje tehničnega napredka z namenom manipulacije množic, tudi psihoznanost je v službi ohranjanja imperija. Poleg znanstvenih in tehnoloških Temeljev namreč nekje obstajajo, menda, tudi takšni, ki iz ozadja skrbijo za pravilen, torej želen razvoj. Le da se namesto z diplomacijo, obljubami in spletkami ukvarjajo z vplivom na mišljenje in ravnanje množic z nepojasnjeno sugestijo, vpletanjem v odločitve odločevalcev, z vsem tistim, kar se nam danes štuli skozi reklamo in nadzor.

Isaac Asimov je sredi prejšnjega stoletja, v času prodora televizije, ko je serija nastajala, predvideval obstoj skupine modrecev, ki bodo bdeli nad pravilnim mišljenjem množic in obenem blagodejno vplivali na modre odločevalce. Otimistično, vsaj glede na sposobnosti medijev, da nas vpletajo in vplivajo na naše odločitve, da o (morebitnih) dobrih namenih modrecev iz ozadja ne spregovorimo.