Kdo pravi, da romantične komedije niso več mogoče?

Kapitalizem zaljubljence sili k vdaji

zelo za

Čedno dekle. Anora (Sean Baker, 2024). 

Kdo pravi, da romantične komedije niso več mogoče? Samo malce je treba tvegati – kot pri ljubezni. Novo čedno dekle – nova Vivian Ward, nova Julia Roberts, nova »Pepelka za tri tisoč dolarjev« – je Anora (Mikey Madison), alias Ani, ameriška seksualna delavka uzbeškega rodu, ki delo združuje v manhattanskem klubu HQ, v katerem naleti na princa, Ivana (Mark Eydelshteyn), alias Vanjo, naivnega, razvajenega, infantilno dekadentnega sina ruskega oligarha, ki jo odpelje v pravljico: najprej v svojo razkošno palačo, kjer ji ponudi 15.000 dolarjev za teden »horny« ljubezni, potem pa v Las Vegas, kjer se z njo poroči.

A tu, kjer bi se holivudska romantična komedija – tebe gledam, Čedno dekle – končala, se Bakerjeva – živahna, srdita, ognjevita, elegantna – razredna komedija šele začne. Ne, ne poročita se iz ljubezni – Ivan se poroči zato, da mu ne bi bilo več treba nazaj domov, v Rusijo, Ani pa se poroči zaradi denarja. Drug drugega izkoristita, toda prav to – ta farsični oportunizem, ta neorealistični dobiček, ta razredni lapdance, ta screwballska empatija, ta ekstaza solidarnosti, ta urgentna vzajemnost, ti nezlagani, neprisiljeni, nefingirani hitri orgazmi, ta transformativnost transakcijskega seksa, ti skoki v neznano, ti odbleski prihodnosti, ta brezpogojna nepredvidljivost, ta potencial nedoživetega – ju tako zbliža, da ju burleskni kaos, ki sledi (Ivanova starša za poroko nočeta slišati, na vsak način jo skušata razveljaviti, nadnju pošljeta tri nerodne armenske plačance ipd.), ne more več ustaviti.

Ljubezen stane. Ljubezen potrebuje budžet. Ljubezen potrebuje fantazijski stroj. Ljubezen potrebuje slepoto. Ljubezen potrebuje pragmatičnost. Če hoče preživeti, ne sme ostati le pri besedah, pa tudi le pri dejanjih ne, ampak mora imeti predvsem živ smisel za timing – znati mora preiti tako od besed k dejanjem kot od dejanj k besedam. Ljubezen je komedija, a srce komedije je nihilistično. Anora ne skriva: ljubezni ne ogroža le to, da je nikoli noben izmed partnerjev nima pod kontrolo, temveč tudi razredni prepad. Kapitalizem zaljubljence sili k vdaji.

TfwZTahqD1c