»Kofetarica je ta teta«

Poznate škrata Gala, zelenega kosmatinca, ki se nekega dne zbudi iz dolgega sna in ugotovi, da je njegov grad podrt, a kmalu zatem tudi, da je palača Narodne galerije popolna za njegov novi dom – je namreč velik ljubitelj umetnosti, tam pa je slik in kipov, o katerih bi lahko modroval, še in še? Občuduje jih, od portreta pesnice Luize Pesjakove (Mihael Stroj, okoli 1855) do male Primicove Julije z bratcem (Andrej Herrlein, 1820), pa motive, od spletanja venca iz rož na sliki Ivane Kobilce Poletje (1889–90) do plesanja kola na sliki Matije Jame (1935). Le za lovca, ki na sliki Jurija Šubica Pred lovom (1883) polni puško, »nima odprtega srca, zasuče se na peti in jezno odvihra«.

Škratu Galu sta karakter in podobo pred dobrimi štirimi desetletji (1981) vdihnila Svetlana Makarovič in Kostja Gatnik, prva z igrivimi pesmimi, drugi z ilustracijo, in nastala je kultna slikanica Gal v galeriji, ki je otroke in njihove starše povabila k obisku Narodne galerije (ta je slikanico skupaj z Mladinsko knjigo tudi izdala). Še vedno jih vabi, saj je slikanica doživela kar nekaj ponatisov, pridružila se ji je še sestrska knjiga Strahec v galeriji, v Narodni galeriji pa uspešno živi tudi Galov klub, prirejajo GALa počitniške delavnice in rojstnodnevna praznovanja ...

Otroci po tamkajšnjih dvoranah in hodnikih torej še danes iščejo zelenega škrata. Po novem pa lahko iščejo tudi rdečelaso škratico Galo, protagonistko nove slikanice Gala v galeriji, ki sta jo pod taktirko istih založnikov ravnokar izdala mojster ilustracije in stripa Tomaž Lavrič ter najbolj pesniški med njegovimi alter egi Lovro Matič. Prvi je izrisal ilustracije, drugi spisal pesmi o mali škratinji, ki se iz ljubega dolgčasa odpravi čez ljubljanski hrib Rožnik in park Tivoli ter po naključju pristane v Narodni galeriji. Oziroma »Nerodni galariji«, kot sprva prebere.

Drugače od škrata o umetnosti ne ve nič. A vseeno jo pritegne in si jo poskuša pojasniti, z Robbovim vodnjakom (Francesco Robba, 1751) in Kofetarico (Ivana Kobilca, 1888) vred. Ob Prestarju, sliki Fortunata Berganta (1761), jo, denimo, najbolj zanima, zakaj je slasten pekarski izdelek v možakovih rokah nedotaknjen: »Zakaj je vendar ne poje? / Najbrž taka je ta stvar, / da se mu majejo zobje. / Za preste prestar je prestar.« Ob Groharjevem Sejalcu (1907) pa ugotovi, da je za slabšo vidljivost na sliki – namesto tehnike, po kateri je impresionist posegel – verjetno krivo vreme, saj zaradi vročine »zrak miglja, da vse se vidi kot megla«. Medtem spozna Gala, ki jo uči o razstavljenih delih, njihovih avtorjih in življenju v časih, ovekovečenih v umetninah.

Da so si v Narodni galeriji za avtorja nove slikanice zamislili Tomaža Lavriča, ne preseneča. Ne le, da je virtuozen, univerzalen umetnik, po nedavno izdanih treh pesniških zbirkah o žužkih in drugih mrgolečih bitjecih (prav tako v soavtorstvu z Lovrom Matičem) se je izkazal tudi kot ustvarjalec, ki zna navdušiti najmlajše. Vendar je ponudbo sprva odklonil, saj je imel, kot priznava, »velik rešpekt do kultne predhodnice, knjige Gal v galeriji, in nisem vedel, kako bi jo lahko nadgradil. Potem pa sem se domislil, kako bi bila lahko smrklja Gala svež pristop pa hkrati hommage prejšnji knjigi,« in priznanima umetnikoma, ki sta jo ustvarila.

In zakaj škratica? Ker je pomembno, da otroci rastejo ob obeh, junakih in junakinjah? Kot pravi Lavrič, se mu je zdela »fin kontrast v primerjavi s starim, modrim, godrnjavim škratom«, je »mlada, živahna in navihana, pa tudi da o umetnosti ne ve dosti in je niti ne zanima, dokler je pobliže ne spozna – šele potem se navduši. Vse to se mi zdi pisano na kožo današnji (in pravzaprav vsaki) mladeži«.

Slikanica Gala v galeriji je novo izjemno orodje za spoznavanje z umetnostjo že v najzgodnejših letih, ki nam lahko pomaga tudi znebiti se strahu in predsodkov pred umetnostjo, s tem pa kar kliče po tem, da bi sčasoma nastala knjižna zbirka, ki bi mlademu občinstvu približala vse naše velike muzejske ustanove. V kulturni vzgoji pa ostaja tudi dvojec Matič-Lavrič, ki za prihajajoče leto napoveduje pesniško zbirko zabavnih priredb svetovnih literarnih klasikov.