Prešernova nagrada letos Draganu Živadinovu in Dragici Čadež

Najvišje državno priznanje na področju kulture

Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil, da sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2025 kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Razglasitve se udeležuje tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je v uvodnem nagovoru pozdravila in se zahvalila upravnemu odboru Prešernovega sklada v novi sestavi, na čelu katerega je Zdenka Badovinac. Po besedah predsednice odbora so letos prejeli ogromno predlogov, strokovne komisije so izmed njih izbrale 11 predlogov za nagrade Prešernovega sklada in 11 predlogov za Prešernova nagrajenca za življenjsko delo.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2024 sta prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, za leto prej pa multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardijančič.

Kdo je Dragica Čadež?

Akademska kiparka Dragica Čadež je že od začetka 60. let 20. stoletja prisotna na umetnostnem prizorišču. Diplomirala je leta 1963 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1965 opravila specialko. Je prva kiparka v slovenskem prostoru, ki je opravila habilitacijo za mesto profesorice na področju kiparstva. Leta 1989 se je zaposlila na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je bila do upokojitve. Po tem je pet let vodila program umetniške keramike na oddelku za vizualne komunikacije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

V kiparskem opusu se je navezovala na tradicije modernizma, predvsem pa je njen pogled segel tudi zunaj meja evropskega ozemlja. Njena dela so se namreč navezovala tudi na tradiciji afriškega in latinskoameriškega prostora, svoj navdih pa je črpala tudi iz ljudske umetnosti. V takratni slovenski in jugoslovanski prostor je uvajala novosti pri dojemanju kiparskega medija predvsem z raziskovanjem lesa, pozneje tudi gline in keramike. Od samega začetka se je posvečala prostorski skulpturi, in s tem v duhu visokega modernizma uvajala pomen celostnega kiparskega ambienta.

Dragica Čadež je velik pečat pustila tudi pri svojem pedagoškem delu, ko je bila mentorica številnim generacijam sodobnih umetnikov.

Svojo prepoznavnost je dobila predvsem v času geometričnega obdobja, ko je bila članica neformalne umetniške skupine Neokonstruktivisti. Takrat je izdelovala lesene objekte, ki delujejo tako, kot da bi se množično proizvajali s pomočjo matrice.

Je tudi ustanoviteljica trienala keramike UNICUM, ki je v petih edicijah postal ena bolj prepoznavnih prireditev, posvečenih keramiki v širšem mednarodnem prostoru. Svoja dela je predstavila na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah. Velik pečat pa je pustila tudi pri svojem pedagoškem delu, ko je bila mentorica številnim generacijam sodobnih umetnikov, piše v utemeljitvi nagrade.

Kdo je Dragan Živadinov?

Živadinov že desetletja ustvarja unikatni gledališki univerzum, ki preči različna umetniška polja. Kot so spomnili v utemeljitvi, je bil leta 1984 eden od soustanoviteljev gibanja Neue Slowenische Kunst. Njegovo Gledališče sester Scipion Nasice, ki je bilo ob skupinah Laibach in Irwin nosilni steber retroavantgardističnega gibanja, je s Krstom pod Triglavom leta 1986 postavilo enega najpomembnejših mejnikov v sodobnem gledališču in v sodobni umetnosti sploh.

Leta 1987 je ustanovil Kozmokinetično gledališče Rdeči pilot, ki se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja preoblikovalo v Kozmokinetični kabinet Noordung. Svoje umetniško delo je povezal z znanstvenimi raziskavami in leta 1995 lansiral Telekozmični projekt Noordung, ki se bo dokončal leta 2045. Umetniški kozmonavt je leta 1999 ustvaril Biomehaniko Noordung: Gravitacija nič, prvo gledališko predstavo v breztežnostnem prostoru. Na misiji kulturalizacije vesolja in kozmifikacije umetnosti je z Mihom Turšičem in Dunjo Zupančič zasnoval Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju.

Dragan Živadinov je močno zaznamoval slovensko gledališko krajino in vplival na generacije umetnikov.

Je tudi utemeljitelj retrogardističnega postopka v gledališču, v katerem se združujejo principi umetnostnih avantgard 20. stoletja. Z njimi je gledališče iztrgal primatu besede, psihologije in mimezisa. Z drugo fazo, postgravitacijsko umetnostjo, je gledališče seglo onstran človeškega življenja in Zemlje.

Ob seriji izvirnih gledaliških predstav je Živadinov iznašel tudi orodje za njihovo poimenovanje, ki prav tako izhaja iz umetnostnih avantgard, čeprav povsem na novo definira umetnikove postopke. Živadinova umetnost, njegova fanatična zavezanost umetnosti, lucidnost in njegova neizprosnost pri doseganju najvišjih standardov globoko zaznamujejo slovensko gledališko krajino in vplivajo na generacije umetnikov, še piše v utemeljitvi.