Zadeti trenutek časa

Njihova skupna pot se je začela pred dobrimi 20 leti in od blizu smo jo imeli priložnost – in čast – spremljati tudi na Mladini. Avtor vizualne podobe naše revije je bil takrat Matevž Medja iz Gigodesigna, njegov asistent pa Damjan Ilić. Šef mu je v samostojno oblikovanje prepuščal vse več in več naslovnic Mladine, ko pa je Ilić Gigodesign zapustil, mu je projekt predal kot »doto«. Potem sta skupaj z Ivianom Kanom Mujezinovićem, še enim tedaj mladim oblikovalcem, s katerim sta delila enake poglede na oblikovanje, dobila povabilo Mladininega kreativnega direktorja Roberta Botterija, da bi v sodelovanju z njim zasnovala novo celostno podobo revije (2004). Kasneje sta zasnovala še eno (2011), do danes pa sta oblikovala tudi že okoli tisoč Mladininih naslovnic.

A to je le delček zgodbe o studiu Grupa Ee, katerega jedro že skoraj od samega začetka seveda nista le zgoraj omenjena oblikovalca, temveč tudi Mina Fina, že od študentskih let izstopajoča oblikovalka in vizualna umetnica. Bilo je še nekaj drugih vidnih članov (Ajdin Bašić, Žiga Testen) in morda v prihodnje dobijo še kakšnega novega, njihova rdeča nit pa vseskozi ostaja posebna naklonjenost do področja kulture in to, da iz projekta v projekt dokazujejo, da spadajo v sam vrh slovenskega oblikovanja. O tem priča kopica Brumnovih nagrad. V torek, na ta veseli dan kulture, pa smo izvedeli, da bodo v letu 2025 segli še višje: Grupa Ee bo namreč prejela nagrado Prešernovega sklada, najvišje priznanje naše države za umetniško ustvarjanje.

Njihove celostne grafične podobe za naročnike s področja kulture – denimo za Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Glej ali Mednarodni grafični likovni center, s katerimi sodelujejo že leta – je nemogoče spregledati. Tudi upravni odbor Prešernovega sklada je v obrazložitvi nagrade poudaril, da so »kompleksne, subtilne in udarne hkrati«, njihov oblikovalski opus pa »poseben in zelo izrazit«, pri čemer ga odlikujejo »izjemna inventivnost, sporočilna jasnost in obenem koherentnost«. Opazil je še njihovo eksperimentiranje, pa »neobremenjenost, drugačnost, odprtost, sposobnost črpanja iz sodelovanja, iznajdljivost«. In seveda izčiščenost in tehnično perfekcijo. Vse skupaj je, »gledano kot celota, zanesljivo redkost v današnji družbi«.

Oblikovalec mora biti »dober opazovalec dogajanja v družbi«. In če je, »hitro začuti tudi zeitgeist«.

A ne le v »naši«, torej ne le znotraj slovenskih meja. Leta 2016 se je – ob listanju knjige, ki jo je izdalo Društvo Igor Zabel in oblikoval Ivian Kan Mujezinović – nad delom Grupe Ee navdušila Ekaterina Degot, direktorica mednarodno vidnega graškega festivala Steierische Herbst (Štajerska pomlad), in povabila jih je na mednarodni natečaj za oblikovanje njegove celostne grafične podobe. Med dobrim ducatom sodelujočih iz vse Evrope so se kmalu uvrstili med tri finaliste in naposled tudi slavili, tako od leta 2018 s festivalom redno sodelujejo. Zadnja leta snujejo tudi celostno grafično podobo za Kunstverein Hannover. Kunstverein so kulturna društva, kakršna ima v nemško govorečem svetu vsako mesto in se financirajo iz članarin, hannovrsko, ki pripravlja likovne razstave, pa je s tri tisoč člani največje v Nemčiji. Opazila jih je tudi že kakšna velika nemška kulturna ustanova, a zavedajo se, da so majhen kolektiv, kar ima svoje omejitve.

Vendar ne glede na to, kdo je njihov naročnik, velik ali majhen, domač ali tuj, člani Grupe Ee delujejo enako. »Trudimo se, da dobro razumemo naše naročnike in se znamo z njimi pogovarjati, jih poslušati in nato tudi dobro prevajati njihova sporočila,« pravijo. Pri tem poskušajo biti posebej odgovorni do zapuščine naročnikov, vedno jo temeljito raziščejo in del tudi ohranijo. Hkrati pa so zavezani družbeni odgovornosti, zato ne preseneča, da je upravni odbor Prešernovega sklada v njihovem delu prepoznal tudi »teme, ki vsakič znova zadenejo trenutek časa«. Sami na to odgovarjajo, da mora biti oblikovalec »dober opazovalec dogajanja v družbi«. In če je, »hitro začuti tudi zeitgeist«.

Zanimivo, zeitgeist pravzaprav znajo začutiti vsi tokratni Prešernovi nagrajenci ... Nagrajenca za življenjski opus – kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov – in tudi drugi prejemniki nagrad Prešernovega sklada za dveletno ustvarjanje – vizualna umetnica Nika Autor, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.