Trap

za

Psiho.

Cooper (John Hartnett), gasilec in družinski človek, hčerkico (Ariel Donoghue) odpelje na koncert oboževane Lady Raven (Saleka Shyamalan), nove senzacije, toda ko opazi, da so vse vhode v areno blokirali specialci, nekega prodajalca mercha premami, da mu razkrije, kaj se dogaja – policija je na koncert zmamila skrivnostnega serijskega morilca, imenovanega Mesar. Ta arena, ta koncert je past zanj. Jasno, Mesar je Cooper. Ker je Trap, ki malce spominja na De Palmove Kačje oči (odvrtele so se v športni areni), posnel M. Night Shyamalan, pričakujte preobrate, žanrske piruete in absurdne klimakse, ozaljšane z obešenjaškim, skoraj hitchcockovskim humorjem, ki vas mimogrede sili tudi v perverzno navijanje za serijskega morilca – nenehno upate, da mu bodo zabavni triki, s pomočjo katerih skuša pretentati »sovražno« okolje in se izmuzniti, uspeli. Pazi, Mesar! Zbeži! Tesno bo! Napeto!

Cooper je novi Norman Bates. Toda v Psihu nismo vedeli, da je Bates psycho – tu, v filmu, ki tako kot Kingovo/Kubrickovo Izžarevanje namiguje, da je očetovstvo past za moške, pa vemo, da je psycho Cooper. (Prime Video)