»Ljudje zmeraj bolj postajajo posamezniki, ki živijo na omejenih zasebnih parcelah«

Miloš Kosec, arhitekt

Po zadnji raziskavi Urbanističnega inštituta okoli 80 odstotkov Slovencev živi v nepremičnini, v kateri je vsaj eden od članov gospodinjstva lastnik ali solastnik nepremičnine, in zmeraj več jih biva v družinskih hišah, ne stanovanjih (leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, leta 2024 pa 66,6 odstotka). Zdi se kot paradoks: v Sloveniji imamo eno največjih stopenj lastništva stanovanj v Evropi, vendar se stiske tistih, ki stanovanjskega problema še niso rešili, radikalno stopnjujejo, nepremičninski balon pa kljub napovedim nikoli zares ne poči. Raziskavo smo vzeli kot izhodišče za pogovor z dr. Milošem Koscem, arhitektom in docentom na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo.

Da smo Slovenci rekorderji po lastništvu stanovanj, zdaj verjetno ni več nekaj novega. Na to opozarjate tudi arhitekti. 

Kadar opozarjamo na to dejstvo, se v javni debati kdaj zdi, kot da mislimo, da imamo v Sloveniji preveč lastniških stanovanj in da bi morali večinoma živeti v najemu. Seveda nihče nima nič proti, da bi imeli ljudje v lasti stanovanje. To je ne samo ustavno zagotovljena pravica, ampak je tudi povsem smiselna investicija prihrankov. Če je to seveda stanovanje, ki izpolnjuje svoj glavni namen: da je enota za lastno bivanje. V Sloveniji smo imeli zelo jasno zarezo v razmeroma dolgo zgodovino progresivne stanovanjske politike. Tako imenovani Jazbinškov zakon je z letom 1991 omogočil lastninjenje družbenih stanovanj, kar je bilo za del takratne generacije, ki je lahko stanovanja odkupila po nizkih cenah, absolutno plus, vendar pa naslednje generacije takšnega zakona niso dobile. Pri takšnih pomislekih ne gre za pozive, da bi bilo treba razlastiti ljudi, temveč samo za opozorilo, da je šlo pri Jazbinškovem zakonu izključno za reševanje specifičnega problema dela ene generacije – na račun vseh drugih.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči