Gabor Maté, Daniel Maté: Navidezna normalnost

+ + + + +

Zdravnik Gabor Maté (1944) je madžarski Žid, ki je po vkorakanju sovjetskih čet v Budimpešto leta 1956 emigriral v Kanado. Medtem ko po knjigarnah dobesedno dežujejo kratke uspešnice tipa – kako ozdraviti samega sebe, je njegova zadnja knjiga v slovenskem prevodu pravi špeh v obsegu 500 strani. Tudi on se loteva iste teme, vendar ne ponuja receptov za odrešitev.

Izhodišče je turbulentno: 45 odstotkov Evropejcev ima zvišan tlak in 70 odstotkov Američanov jemlje najmanj eno zdravilo na recept. Tolikšen delež bolnih ljudi v družbi preteklosti nikoli ni bival. Stvar je še hujša, če pomislimo, kaj vse medicini uspe pozdraviti. Avtorjev zastavek je logičen – bolezen ni stanje, ampak proces, ki ga spodbuja sodobni način življenja. V besedilu ga argumentira z vrsto kliničnih primerov na smrt obolelih, ki so z dramatično spremembo svojega bivanja čudežno ozdraveli. Še en šarlatan?

Nak, ob tem prepričljivo niza družbene spremembe, ki povzročajo ločenost od sebe, in učinke travm, ki povzročajo odklop od samega sebe. Analizira nevromarketing, ki parazitira na bolečinah iz otroštva, premišljuje o vzrokih, zakaj ženske v patriarhalni družbi bolj obolevajo za avtoimunskimi boleznimi, tematizira razlike med jezo in srdom in še bolj krucialno med sprejemanjem, ki ustvarja življenjsko silo, in toleriranjem, ki nas mrtviči. Potem prepričljivo predstavi epidemijo osamljenosti, ki jo generirajo trgovski centri, a v kritiko aktualnega stanja pristavlja drobne strategije medčloveške povezanosti in celjenja travm. Kdaj stopi na pot krščanstva – odpustite! –, a ga nadgradi s filozofskim ekskurzom – s tem se osvobodite potrebe po drugačni preteklosti.

In konča v produktivnem paradoksu – bolezen je učiteljica, nove travme pa priložnost, da spoznamo samega sebe prek tega, da neprijetnostim hladno rečemo ne