Sinova volja

za

Vučićeva puščava.

Sinova volja, ki se dogaja v opustošenem postapokaliptičnem svetu, je počasni, zamišljeni, smrtno resni šekspirjansko-lucasovsko-millerjevsko-kurosawovsko-leonejevski epos o srbski distopiji. To, kar je ostalo od Srbije, vodi pohlepni, krvoločni, tiranski Vladar, oblast je centralizirana, korupcija je brezmejna, vse polno je kriminalcev ( ja, »poštenih mojstrov« ni več), ljudje so razbiti na plemena (Ožgani ipd.) in mestne tolpe (Krvave glave ipd.), drug drugega stiskajo v kot in cinično sanjarijo o »svetli prihodnosti« za svoje otroke, družba je paralizirana, odnosi so primitivizirani, zreducirani na nasilje in maščevanje, pripravlja se »zadnja« vojna (»Če mora mesto zgoreti, da bi spet vstalo, potem naj gori«), Jovan (Igor Benčina), karizmatični samuraj, išče svojo sestro (Marta Bjelica), ki jo je ugrabil Vladar, vse to pa poje/pripoveduje slepi goslar.

Sinova volja, ki Pobesnelemu Maxu dolguje toliko kot Vojni zvezd, je žanrski film, ki o Vučićevi Srbiji pove več kot vsi avtorski filmi skupaj.