Andrej Capobianco: Kdo je ubil SEKS?

Beletrina (Žametna Beletrina), Ljubljana, 2024 495 str., 26,90 €

+ + +

Novi obraz pade z balkona

Andrej Capobianco je psevdonim nekdanjega uslužbenca institucij EU in kolumnista Andreja Beloglavca, ki specifiko dežele opisuje od zunaj, skozi politični triler in kriminalko. Dogaja se v hipotetični prihodnosti, Danska je pred izstopom iz EU in ta v krizi in morda pred razpadom, v bližini Tajvana se spopadata kitajska in ameriška mornarica, vendar čas ni tako odmaknjen, da v bloku, na kraju zločina, ne bi stanoval »visoki udbovski funkcionar« in se po vogalih ne bi sukali in prikrivali agenti globoke države. Vse se dogaja tik pred volitvami, v tem pregretem političnem ozračju se na ulicah pretepajo levi in desni demonstranti in so smrtne žrtve in ranjeni, stanje kaosa je permanentno. Tudi mladi v isti sapi psujejo fašiste in komuniste in jim pripisujejo krivdo za umor, ponavljajo vice o Kardeljevi kravi in politična atmosfera je kot v prakso prelita radikalizacija nemoderiranega spletnega psovanja in obračunavanja, ki se je zdaj zajedlo v (preostanke?) žurnalizma. Tudi ta, zaradi curljanja informacij s policije, je eden od akterjev dogajanja, ki se suka in odvrti okoli padca z balkona. Pade namreč vodilna stranke SEKS, zmerne in nadvse povezovalne slovenske evropske konstruktivne stranke, ki stavi na premiso, da seks prodaja vse. Nekdanja mednarodna teniška zvezda in po poškodbi strokovnjakinja za izobraževanje je novi obraz in strah in trepet vseh, ki črpajo iz razklanosti.

Preiskovalca, skozi optiko katerih spremljamo preiskavo, sta neustavljiva Primorka Fikač in rimski (pri)pravnik Rado, ki je prišel med iskanjem službe k sorodnikom na prakso v detektivsko agencijo. Prva, nekdanja kriminalistka, ki je prej dregnila pregloboko, nastopi kot Sherlock, njen uvodni nastop je replika uvoda v žanr, Rado, pripovedovalec, pa je malce zbegan volonter, ki ponuja pogled od zunaj, torej watson – ki se spozna na nogomet, kajti umor, za kar padec prepoznajo, se zgodi med tekmo lige prvakov.

Capobianco hoče spisati zraven kriminalke in politične srhljivke tudi satiro in celo humoresko na slovensko razklanost: vsi se radi igrajo z besedami, raz-grajujejo in aludirajo na seks, napeti odnosi pa niso med preiskovalno hierarhijo, temveč med nekdanjimi ljubimci. Krajina je v tem pogledu incestuozna, preiskovalka Fikač in njeni potentni šefi so tozadevno doživeli marsikaj in zdaj to izrabljajo pri preiskavi. Spomni na drgnjenje in želja po nadaljevanju dajejo tej prozi prasketavo napetost, kar je vse v službi stranke, ki s seksualnostjo izriva pretekle razkole, čeprav niti akcije, včasih na robu legalnosti in čez, lažnega predstavljanja ter zasledovanja z avtomobili in likvidacij vajenih ciničnih profijev v službi ideje ne manjka.