27. 12. 2024 | Mladina 52 | Kultura
Prinašalka luči
Leto, ko je Svetlana Makarovič le prevzela Prešernovo nagrado
Pesnica ob prejemu Prešernove nagrade
© Borut Krajnc
Februar 2000, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V elegantni dolgi črni obleki s čipko na ramenih se povzpne na veliki oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma in zbranim s težkim srcem pove, da Prešernove nagrade za življenjski opus žal ne more sprejeti. Nagrado si nedvomno zasluži, je avtorica izjemnega pesniškega opusa, pisateljica, igralka, šansonjerka. Bila bi prva literatka z najvišjim priznanjem za umetniško ustvarjanje v neodvisni Sloveniji, prva na področju, ki kanonizira zgolj moške avtorje. A nagrade ne more sprejeti. Zakaj, ne izreče povsem nedvoumno, a v njej vre: drugi nagrajenec Marko Rupnik je nagrado za življenjski opus prejel mimo pravil, zgolj za eno delo, en sam mozaik, to ni opus. Ve, da bo popljuvana, poteptana, da bodo njen boj za pravičnost in poštenost, njeno etično dejanje, prikazali kot nehvaležnost, objestnost. Da jo bodo spet, morda najhuje doslej, napadli kot umetnico in kot žensko. Kljub temu v mikrofon pove, da Rupnikov opus »ni ista gora« kot njen in odide.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.