Gregor Kocijančič

 |  Mladina 52  |  Kultura

Poplava glasbe v letu 2024

Letos je bilo v enem dnevu izdane več glasbe kot v vsem letu 1989

Poročilo spletne platforme MusicRadar zgovorno priča, da živimo v času hiperprodukcije glasbe; ta dan za dnem preplavlja pretočne platforme.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Kocijančič

 |  Mladina 52  |  Kultura

Poročilo spletne platforme MusicRadar zgovorno priča, da živimo v času hiperprodukcije glasbe; ta dan za dnem preplavlja pretočne platforme.

Seveda je bilo že pred osupljivimi statistikami, ki jih razkriva poročilo, popolnoma jasno, da v času, ko je (programska) oprema za glasbeno produkcijo le nekaj klikov stran, ko je lahko sleherni glasbenik tudi založnik in distributer svoje glasbe in ko s produkcijskimi zvijačami zlahka zakamufliramo pomanjkanje posluha ali nadarjenosti, izhaja več glasbe kot kadarkoli prej. Vseeno pa so ugotovitve Willa Pagea, nekdanjega ekonomista pri platformi Spotify, ki je spregovoril za MusicRadar, osupljive. »Leta 2024 je v enem samem dnevu v povprečju izšlo več glasbe kot v celotnem letu 1989,« pravi.

Po podatkih raziskovalcev iz ustanove MIDiA Research, ki analizirajo dogajanje v glasbeni industriji, naj bi bilo lani po vsem svetu dejavnih več kot 76 milijonov glasbenikov, analitiki pa predvidevajo, da naj bi se to število do leta 2030 povečalo na skoraj 200 milijonov. »Priložnostno ustvarjanje glasbe bo postalo mainstreamovsko početje, to pa bo spodbudilo širitev toka glasbenih ustvarjalcev, kakršne še nismo videli,« so zapisali pri MusicRadarju. Že zdaj je nemogoče biti na tekočem z vso glasbo, ki je vredna naše pozornosti – da o tisti, ki ni, ne govorimo –, glasbena krajina pa se razrašča v nepregledno džunglo, v kateri je veliko kakovostne muzike neizogibno spregledane, veliko podpovprečne produkcije – celo takšne, ki jo ustvarja umetna inteligenca –, pa s posredovanjem algoritmov najde pot do velikanskih množic nekritičnih ušes.

Že zgolj na platformo Spotify, ki je letos imela rekordne dobičke (štiri milijarde ameriških dolarjev) in se lahko pobaha že z več kot 250 milijoni naročnikov, je vsak dan naloženih dobrih sto tisoč novih komadov. Glasbeniki se že zdaj ne morejo zares zanesti na prihodke od platform, kakršna je Spotify, saj od njih za pretok svoje glasbe dobijo miniaturen drobec centa. Ker ponudba glasbe neustavljivo raste, se bo ta drobiž še dodatno razdrobil, bogastvo korporacij, kot je Spotify, pa se eksponentno povečuje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.