»Če nekdo piše dobro glasbo, še ne pomeni, da bo znal napisati tudi dobro glasbo za film«

IZJAVA DNEVA

"Sčasoma se naučiš razumeti avtorjevo vizijo, čeprav ta prvinsko ni vedno enaka tvoji. Takrat se prilagodiš, se poskušaš potopiti v njegovo glavo in začneš stvari izvajati na način, da delujejo. Zato moraš imeti poleg vseh tehničnih znanj v sebi vedno vsaj še malo psihologa in filozofa, da znaš njihove želje pravilno razbrati in izvesti. Seveda pa so tudi trenutki, ko se z nekaterimi tako razumeš, da z njimi enako misliš; ujameš neko skupno čustvovanje, saj moraš na ravni zvoka film predvsem začutiti, bolj kot razumeti."

"Včasih se vmešam tudi v glasbo, če mislim, da ne gre za pravo izbiro komada ali trenutka, v katerem se pojavi. Česar tisti, ki delajo glasbo, sicer nimajo najraje, toda ponavadi kmalu uvidijo, da so moji predlogi na mestu. Kar je še en manko, ki ga imamo pri nas: nimamo skladateljev filmske glasbe. Če nekdo piše dobro glasbo, namreč še ne pomeni, da bo znal napisati tudi dobro glasbo za film, saj ta zahteva specifično znanje in poznavanje filmskega medija. Glasba mora biti vedno del filma. Ne sme iti preko njega in prevladati, zato tudi zvok vedno gradimo na sliko ter se prilagodimo atmosferi in sporočilu filma."

(Julij Zornik, oblikovalec zvoka in dobitnik nagrade Prešernovega sklada, o tem, kaj je ključno za dobro sodelovanje z režiserji; v intervjuju za Dnevnik)