Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

Ljubica / Lepo je videti film, ki nima nič proti seksu

Perverzna komedija

za +

Široko odprte oči. Ljubica (Babygirl, 2024, Halina Reijn). 

Lepo je videti film, ki nima nič proti seksu. Romy (Nicole Kidman), žena uglednega gledališčnika (Antonio Banderas), mati dveh najstnic, solastnica razkošnega stanovanja na Manhattnu in direktorica/lastnica propulzivne amazonske e-trgovine, ki ima vso logistiko tako robotizirano in avtomatizirano, da jamči res popoln nadzor in takojšnjo dobavo (v enem dnevu, Bezos!), ima vse – razen orgazma. Z možem – sicer ljubečim in vdanim in uvidevnim in zaljubljenim – ga ne doživi. Ljubica, božični film, pa se začne prav z njenim orgazmom – lažnim. Romy se strastno, silovito – ob zvrhanem košu hlipanja, stokanja in sopihanja – požge z možem Jacobom, potem ko zelo doživeto odigra Sally iz romantične komedije Ko je Harry srečal Sally, pa steče v sosednjo sobo, ter masturbira in konča ob gledanju perverznega porniča. Ne, to ne pomeni, da so porniči – fiktivne verzije seksa – boljši od seksa, ampak da seks ne more več preživeti brez porniča, brez svoje fiktivne verzije – da je torej strukturiran kot pornič, da je prevzel njegovo teksturo, njegove gibe, njegove trike, da partnerja sili v to, da med seksom počneta »toksične«, »antifeministične« in »seksistične« reči, o katerih si oblečena ne upata govoriti in ki so dovoljene izključno le med seksom, recimo submisivnost.

Toda ko se Romy – ki je videla Lynovo Nezvesto, Kubrickove Široko zaprte oči, Hanekejevo Učiteljico klavirja, Lynovih Devet tednov in pol, serijo Big Little Lies in Ibsenovo Heddo Gabler – zaplete s Samuelom (Harris Dickinson), dvakrat mlajšim pripravnikom, presenetljivo agresivnim zalezovalcem in pick-up artistom, izživi natanko tisto neizrekljivo v seksu, svojih fantazijah in svoji želji: ne le da začne seksati s podrejenim, ampak se tudi spolno podredi svojemu podrejenemu (ki bi lahko bil njen sin), tako da ta postane njen gospodar in nadzornik (»Jaz postavljam pravila«), izpolnjevalec zatrtih, preseženih, atavističnih patriarhalnih fantazij, ki so iz javnega diskurza izginile (Romy se plazi pred Samuelom, vsemogočna šefica se plazi pred podrejenim, BDSM – bondage, disciplina, dominacija, submisivnost, sadomazohizem – postane njun konsenz), a še vedno persistirajo v nedosegljivosti orgazma, v šikanah ženske opolnomočenosti, v vključujočnosti in raznolikosti spolnih iger, ki iz Romy potegnejo vse tisto, česar si pred možem ne upa izreči in česar se sramuje. Pri tem kakopak tvega, da jo bo odneslo in da bo vse – družino, dom, kariero – izgubila, a brez tveganja in nevarnosti in trilerja in konsekvenc bi bila njena želja nesmiselna, apolitična in predfeministična, le satelit politične korektnosti. Želja je perverzna komedija, ne pa ekstaza morale, a želja ima vedno neobvladljiv nekonsenzualen presežek, zato čedalje nervoznejša Romy – strokovnjakinja za strategijo in »človeške vire« – nikoli ne ve, ali se bosta po vročičnem, transgresivnem seksu lahko vrnila v »normalno« življenje, ali bosta lahko spet direktorica in uslužbenec, ali bosta ti vlogi lahko odigrala tako prepričljivo in konsenzualno kot spolni vlogi, ali se bo želja lahko podredila konsenzu, ali bo torej Samuel v resničnem življenju opustil patriarhalne fetiše dominiranja, discipliniranja, podrejanja in abuzivnosti, ali pa jo bo še naprej toksično nadzoroval, zalezoval in izsiljeval.

Njun seks, njun BDSM je bil konsenzualen, a tudi konsenzualni seks ni brez posledic – še vedno je seks. Freudovski plaz, ki te zasuje. Želja, ki se izpolni le, če ni izrečena. Zajčja luknja, v kateri vsi mislijo, da nimajo kaj izgubiti. Nekaj, kar je večje od konsenza. Konsenz, ki ga vedno nekdo nadzoruje. Še malo, hoče reči Ljubica, pa ga bo nadzorovala umetna inteligenca – za zdaj se še uri z logistiko orgazmičnega dobavljanja potrošniških produktov. »Všeč ti je, če ti ukazujejo,« dahne Samuel, osamljeni, odtujeni, tesnobni, toksični, zatiralski mladenič, ki so ga verjetno formirale mizogine »vsebine« in ki uživa v gratinirani rehabilitaciji izgubljene moške socialne in ekonomske moči, izgubljenih moških privilegijev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.