Better Man

za +

Oder je klavnica.

Better Man je to, kar je Robbie Williams – zabava za popizdit. Frazo »zabava za popizdit« v filmu Better Man, ekscentrični, satirični biografiji Robbieja Williamsa, ki ga igra digitalni opičjak z glasom Robbieja Williamsa, slišite več kot enkrat. In lepota filma Better Man je ravno v tem, da nam pokaže enotnost zabave in popizdevanja, popizdevanje v zabavi, zabavo v popizdevanju. Ko Robbie Williams – fant iz proletarske vukojebine Stoke-on-Trent, ki raste z babico in mamo, sanjari o slavi in išče stik z očetom (Steve Pemberton), varietejskim zabavljačem (nima »tistega«), fenom popevkarskega Rat Packa – postane član fantovskega benda Take That, ki se na gejevski sceni tako dobro sprofilira, da je potem kot ukrojen za orgiastično dekliško publiko. Robbie, ki noče biti nobody, postane slaven (»Slava je afrodiziak, tudi grdim omogoča, da fukajo«) in »masiven«, a zelo hitro ugotovi, da je nastopanje boj za življenje. Ve, da ga bodo odrli, a biti hoče nenadomestljiv. Agenti so pizde, a ne more pobegniti. Uspeh ga destabilizira, a hoče žaromete.

Ko pa začne Garyju Barlowu krasti šov, ga vržejo iz benda (»Ja, bil sem v bendu Take That in v štirih Spajsicah od petih,« vzklikne v nekem televizijskem intervjuju), zato se – ozaljšan z drogami, alkoholom in antidepresivi – oprime solo kariere, ta pa se zares razživi šele, ko začne njegove štikle poganjati sla po maščevanju. »Če si slaven, lahko izživiš svoje fantazije,« pravi Robbie, ki pa še pravi čas ugotovi, da izživlja le fantazije drugih – publike (od tod njegov opičji, cirkuški imidž). In da bi pritegnil očetovo pozornost, mora prirediti največji koncert v zgodovini (Knebworth, 125 tisoč gledalcev). Robbie se seli od enega notranjega popizdevanja do drugega, prav to njegovo notranje popizdevanje, ki ga Better Man spektakularno, zelo inventivno, divje, ingeniozno, ultrakinetično vizualizira, pa ustvarja zabavo, melodično sladkobo (She’s the One, Angels ipd.), ki ne pušča nobenega dvoma, da je oder bojišče, srednji svet, pokol, klavnica, požig, da je koncert vojna, bitka na življenje in smrt, boj za preživetje, ekstaza kulture narcizma, in da je polje na koncu polno trupel, ki pojejo My Way.