Mufasa: Levji kralj

zadržan

Kako Scar ne postane kralj.

Spomnite se, kako je mali Simba v Levjem kralju (1994) prepeval pesem I Just Can’t Wait to Be King – ja, komaj je čakal, da postane kralj. Stric Scar – z nenadjebljivo vokalizacijo Jeremyja Ironsa – mu je pri tem velikodušno pomagal. In Mufaso – levjega kralja – je zgazil stampedo. Disney, kralj družinskih vrednot, pač sadistično uživa v ubijanju staršev ter trganju in razbijanju družin, zato ne preseneča, da se to zgodi tudi v M ufasi, fotorealistični zgodbi o Mufasovem izvoru – zgodbi o tem, kako Mufasa postane levji kralj: tudi Mufasa namreč kmalu postane sirota – in pristane v tujem kraljestvu, prijatelj Take, prestolonaslednika, sinka kralja Obasija.

Mufasa, vizualno podoben rimejku Levjega kralja (2019), je tudi zgodba o tem, kako Taka ne postane levji kralj (in kako postane Darth Vader Levjega kralja). Mufasa je skromen in nevsiljiv, resda pogumen, a niti malo oblastiželjen. Zakaj potem dobi oblast? Očitno prav zato, ker je noče. Ker je zadnji, ki bi jo hotel. Ker je oblast zadnje, kar bi hotel. Obenem pa ni težko razumeti, zakaj v Levjem kralju – ob resda precej boljšem soundtracku – pade kot shakespearjanska žrtev spletke: ker misli, da tudi drugim ni do oblasti. In ker misli, da lahko, ko si na oblasti, živiš tako, kot da nimaš oblasti. In seveda: ker misli, da ti – ko si na oblasti – ni treba poznati Hamleta. Njegova smrt v Levjem kralju je šokantna – tako kot je bila pred davnimi leti v Bambiju (1942) šokantna smrt Bambijeve mame, zato nas ne bi smelo presenetiti, če bomo slej ko prej dobili tudi zgodbo o izvoru Bambijeve mame. Da ne bo šla v nič.