Mihail Bulgakov: Aleksej Varlamov

+ + + +

Ruski pisatelj in literarni zgodovinar o enem najbolj svojskih likov iz književnosti.

Ker je avtor mislil, da mora povedati vse, kar ve, je pozabil na strukturo zgodbe in je čtivo zasul z detajli, ki ubijajo bralno napetost. A kdor najde ključ za branje 800-stranskega dela, izlušči edinstveno pripoved.

Bulgakov (1891–1940) velja za najbolj precenjenega literata. Grandiozni roman Mojster in Margareta (M & M) je izšel desetletja po njegovi smrti, o njem pa se je za življenja več govorilo kot bralo. Pisatelji njegovega formata so takrat umirali v gulagih, delali samomore ali emigrirali. Njega je Stalin hkrati oboževal in prepovedoval. Bil je idejni nasprotnik boljševizma in je napisal Dneve Turbinovih, ki uprizorijo tako zastrašujočo moč boljševikov, kot je ni znal prikazati noben prosovjetski literat. Največji, a njegove knjige mečejo iz knjižnic, njegove drame pa sredi vaj umikajo s sporeda. Kdaj dočakajo generalko, na katero pride vlada, vendar ne doživijo premiere. In ta mož napiše najbolj iskreno pismo vladi. Sem zagovornik svobode govora, nasprotujem cenzuri, najbolj cenim plemiško inteligenco in zato razumem tisk, ki moja dela označuje za brezup. Drugače ne znam. A če ne bom pisal, me čakajo revščina, ulica in smrt. Zatorej mi naklonite vsaj delo, najsi bo asistenta gledališke režije, statista v teatru ali vsaj odrskega delavca.

Potem ga po telefonu pokliče Stalin, kar mu podaljša življenje do skoraj naravne smrti. V njem v prostem času piše romane in jih meče v ogenj, kot belogardist spelje ženo sovjetskemu generalu, a ko kaj vseeno napiše, tega ne skrije, temveč v stanovanju zbere intimno publiko in ji prebere M & M; občinstvo osupljeno potem cele noči ne more spati. Knjiga ostane v rokopisu, vsebine publika ne pozna, pač pa KGB napravi seznam vseh, ki so jo slišali na lastna ušesa.